Izbira sorte in tipa solate je prepuščena posamezniku ali širši skupnosti. Med mehkolistnimi sortami so najbolj poznane Majska kraljica in Atrakcija, ki ju lahko sejemo istočasno, pridelek pa dozori v tedenskem presledku. Sejemo in sadimo tudi Ameriško rjavko. Mehkolistne solate sejemo spomladi marca in aprila, zadnji rok za setev pa je od sredine do konca aprila. Slovenci najbolj obožujejo krhkolistne sorte solat, med katere uvrščamo Braziljanko, Bistro. Slednjo uvrščamo med prezimne sorte in jo lahko sejemo in sadimo celo leto. Vsekakor so spomladi in poleti primerni tudi rozetasti oz. gentile tipi solat, ki ne naredijo glav, ampak samo rozeto, ki jo režemo v kateri koli fazi rasti in potem še naprej polnijo glave.
Gojenje solat brez glav: praktični nasveti
Solato in druge vrtnine je najbolje saditi s pomočjo vrvice in metra. Če solato sejemo in sadimo v vrste, lažje nadzorujemo plevele, rastline imajo več časa za razvoj, solate se tudi ne pretegnejo. Rozetasti tip solate sadimo nekoliko bolj narazen, vsaj 40 cm med vrstami. Miša Pušenjak svetuje, da jo sadimo v trikotnik, tako je razdalja lahko tudi nekoliko manjša.
Sosedstvo solat na vrtu
Solata je skoraj z vsemi vrtninami dobra soseda in ima zelo malo neugodnih oz. slabih sosedov. Pazimo, da jo ne sejemo in sadimo v bližino peteršilja. Spomladi prostor med vrstami izkoristimo za setev redkvice, tako imamo tla zelo hitro zakrita, kar je v spomladanskem času zelo pomembno. Sadimo jo lahko tudi izmenično s korenčkom, ko solato porežemo, na tem mestu posadimo por. Tako por skrijemo med korenje. V mesecu maju, ko sadimo paradižnik in papriko, jo sadimo v vmesni prostor, saj sadike plodovk sadimo dovolj narazen, da solata lepo uspeva.
Posebnosti sort solat
Krhkolistne solate CANASTA polži nimajo tako radi, kot ostale sorte. To je zelo dobra novica za vrtičkarje, ki imajo radi hrustljavo solato. Na našem vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Solata Canasta je zelo okusna solata in vas bo zagotovo navdušila. Ima rahlo odprto glavo. Listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti.
Krhkolistna sorta solate LJUBLJANSKA LEDENKA - stara slovenska sorta. Prava ledenka. Glavnata solata je primerna za spomladanske in poletne setve. Oblikuje lepe, velike, kompaktne glave, ki so svetlo zelene in hrustljave.
Mehkolistna solata MAJSKA KRALJICA - tradicionalna sorta, ki znova pridobiva na popularnosti, zato je odlična izbira za vse ljubitelje mehkolistne solate.
Ste vedeli, da glavnata solata UNICUM (domača sorta) dobro prenaša poletno vročino? Sorta Unicum oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavo-rdečimi pegami.
Od pomladi do jeseni lahko sejete sočno sorto solate s pol odprto rozeto. Solata GENTILINA Grand Rapids ne gre v cvet. Sejemo jo lahko večkrat. Njeni listi so hrustljavi, okusni, rahlo nakodrani in enostavni za čistiti.
Na našem vrtu smo opazili, da je solata bolj zdrava, če jo sejemo iz semena. Solata iz direktne setve bolje raste, saj razvije dobro korenino. Setev je lahko gosta, saj si tako zagotovimo večji pridelek na manjši površini. Sejemo jo plitvo in to v dobro pripravljeno zemljo, ki je drobno grudičaste strukture. Najbolje je, da jo sejemo večkrat zapored v razmiku enega tedna. Redno redčenje je obvezno!
Poskusite tudi s setvijo hrastolistne solate z rdečimi listi Red Salad Bowl (hrastov list, BIO seme). Ta sorta je enostavna za vzgojo, popestri vsak vrt in solatno skledo. Na našem balkonu zelo radi sejemo tudi pisano mešanico različnih listnatih rastlin „Baby Leaf“, ki jo večkrat režemo.
Solato sejemo lahko kjerkoli v zelenjavnem vrtu. Vse sorte solate se odlično počutijo v kombinaciji z redkvico. V času redčenja presadimo sadike med paradižnik, zelje, cvetačo in druge vrtnine. Poskrbite za setev solate CANASTA, ki polžem manj ustreza, kot ostale sorte. Vsi, ki pristajate na tradicijo in slovenske sorte, boste sejali sorti LJUBLJANSKA LEDENKA in MAJSKA KRALJICA.
Izzivi pri gojenju solate na težki zemlji
Na forumu je uporabnik delil svojo izkušnjo: "Imam malo vrta, ki smo ga naredili šele letos. Ker je sama ilovica, smo pripeljali zemljo, ki pa je ravno tako precej pusta. Gnojili smo spomladi s hlevskim gnojem, vendar ne preveč. Kje je problem: solata ne raste. Tista, ki sem jo posejal, je lepo vzklila in zrasla cca 2-3 cm, naprej pa ne gre. Kaj je narobe? Ravno tako radič. Lepo pa raste paradižnik, nizek fižol, zelje, ohrovt, por… Solata pa ne, tudi glave ne gredo nikamor, so ves čas enako velike. Sploh ne vem, kaj delam narobe? Kaj sploh rabi solata za rast?"
Drug uporabnik je odgovoril: "Sam si že opazil, da ti lepo raste to in ono, tudi krompir bi ti lepo delal v tej zemlji… solata ti pa ne bo, pa špinača tudi ne, pa še marsikaj drugega, kar ne mara ilovnate-zbite zemlje. Če nimaš druge možnosti, potem ti predlagam, da del vrta nameniš za solate, radiče, špinačo, blitvo itd. in sicer na tem delu vrta pomešaš zemljo z kameno moko in drobnim peskom. In to veliko peska. Pesek je poceni, kameno moko pa dobiš v kakšni kmetijski trgovini, sicer ti jo pa naročijo. Potem pa jeseni posej na tako pripravljen vrt FACELIJO (konec avgusta bi bilo najbolje). Facelija je enoletnica in se v glavnem uporablja za zeleno gnojenje. Torej ti bo pozimi pomrznila, spomladi pa jo vkoplji v zemljo in boš imel krasno parcelico za te zadeve."
Na vprašanje, ali je potem na tem delu, kjer bo facelija, spomladi potrebno nič gnojiti s hlevskim gnojem ali biopostom, je bil odgovor: "Če boš dal kameno moko in pesek, da bo vse skupaj bolj zračno in posejal facelijo, potem spomladi ni potrebno nič gnojiti."
Glede gnojenja s koprivami je bilo pojasnjeno: "Če koprive namakaš (narezane) 16 ur, so dobre preventivno proti ušem na fižolu, špinači, blitvi… več kot 24 ur namakanja nima učinka. Če pa koprive namakaš 4 dni in več, moraš pa potem dati 9 litrov vode in samo 1 liter koprivne gnojevke, sicer ti bo rastline posmodilo. Lahko gnojiš tudi solato, seveda ne tisto, ki jo boš v naslednjih dneh jedel, pač tisto, ki jo bo še dež opral. S koprivno gnojevko gnojimo po zalivanju, da tekočina ne gre preveč v tla, ampak samo okrog korenin, tako da potem ne zalivaj z gnojevko preveč, samo malo polij. S to gnojevko lahko v začetku bolj pogosto zalivaš."
Vendar pa je eden od uporabnikov opozoril: "To ni res, da solati ne ustreza ilovnata zemlja. Prav zemlja, ki ima takšno teksturo, najbolje zadržuje vlago in takšno zemljo rabi solata. Problem je enostaven. Solati hlevski gnoj ne ustreza. Gnoji jo s kompostom, morda bi šlo tudi z mineralnimi gnojili."
Različni tipi solat in njihove značilnosti
Solatnice so tradicionalno prisotne na vsakem vrtu. Za njih je značilna kratka rastna doba, zato za gojenje ne potrebujejo veliko prostora in časa. V Sloveniji najpogosteje pridelujemo različne tipe solat, endivije, radiče in motovilec. Pridelovanje solatnic ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, na kar kažejo številne avtohtone sorte kot so Dalmatinska ledenka, Posavka, Vegorka, Zimska rjavka, Bistra, Ljubljanska ledenka, endivija Dečja glava, Solkanski radič ter motovilec Žličar. Vse naštete solatnice so enoletne rastline. Najbolj zastopana na naših vrtovih je seveda solata (Lactuca sativa L.). Zaradi vsesplošne koristnosti in preproste pridelave se je razvil širok spekter različnih tipov. Najpogosteje jo delimo na mehkolistne (maslenka ali puterca) in krhkolistne sorte (ledenka, kristalka, batavia, iceberg) pa tudi na rezivke, berivke, stebelno solato, glavnato solato in listnato solato. Poznamo široko barvno paleto listov od zelenih, rdečih, rjavih do rumenih odtenkov. V sortah s temnimi listi je več vitaminov kot v sortah s svetlimi listi. V rdečelistnih sortah pa je spekter vitaminov in mineralov drugačen. Zaradi različnih lastnosti je dobro kombinirati in sejati različne tipe. Glede na čas setve solate delimo na spomladanske, poletno-jesenske in zimske. Vsaka izmed njih je prilagojena na pogoje, ki so prisotni v ustreznem letnem času.
Mehkolistne solate
Mehkolistne solate razvijejo svetlejše, nežne liste, ki se zavijajo v glavo. Notranji listi so običajno svetlejši kot zunanji, listni rob je gladek. Poznamo tudi rdeče mehkolistne solate, ki s svojo barvo popestrijo naše grede in krožnike.
Krhkolistne solate
Krhkolistne solate delimo na glavnate (Lactuca sativa L. var. Capitata) in rozetaste (Lactuca sativa L. var. Acephala) oz. gentile. Krhkolistne solate razvijejo bolj robustne liste, ki se razlikujejo po barvi listov in obliki listnega roba. Tehnološko zrelost dosežejo od 5 do 10 dni kasneje kot mehkolistne sorte.
Glavnate solate
Glavnate solate v tipu ljubljanske ledenke so primerne za pridelavo preko celega leta. Rastline oblikujejo čvrsto glavo s svetlo zelenimi listi. V notranjosti glave so listi rumeni ali skoraj beli. Znano sorto Vanity sta zamenjali odpornejši Eole in Edurne.
Solate v tipu dalmatinske ledenke naredijo velike in trde glave. Listi so temno zeleni in nazobčani. Je poletna solata, dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet.
Rozetaste solate (Gentile)
Solate tipa gentile so primerne za vzgojo čez celo leto. Oblikujejo sklenjeno, dobro napolnjeno rozeto z nakodranimi listi. Primerne so tudi za rezanje. Zelo znana je sorta Kayac in zimska različica Guenola.
Canasta je krhkolistna solata, ki jo lahko sadimo čez celo leto. Listi z rdeče obarvanim listnim robom oblikujejo okroglo rozeto. Dobro prenaša zimski mraz in poletno vročino.
Zelo priljubljena je tudi kristalka. Presajamo jo od sredine februarja (neogrevani rastlinjaki) do sredine maja. Primerna pa je tudi za jesensko pridelavo. Oblikuje pol odprto rozeto s kodrastimi svetlo zelenimi listi. Zelo pogosta je sorta Comice, grede pa lahko popestrimo tudi s kristalko v rdečih odtenkih.
V zahodni Sloveniji, vedno bolj pa tudi drugod po Sloveniji, je priljubljena tudi romano solata ali štrucarica (Lactuca sativa L. var. Romana ali longifolia). Pri tem tipu so listi razporejeni na krajšem steblu. Oblikuje rahlo podolgovato glavo z gladkimi ali rahlo kodrastimi listi. Sodi med pozne solate in je občutljiva na mraz. Primerna je za poletno pridelavo, saj dobro prenaša vročino. Pojavlja se v zeleni (Little Gem), rdeči (Rosha) in lisasti (Forellenschluss) različici.
Rezivke in berivke
Solate rezivke (Lactuca sativa L. var. Secalina) razvijejo skledasto obliko rozete in ne oblikujejo glav. Zaradi dobre odprtosti poleti ne prihaja do poškodb notranjih listov kot pri glavnatih solatah. Rezivko lahko med intenzivno rastjo režemo večkrat (vsaj 1 cm nad rastnim vršičkom).
Tudi berivka ne oblikuje glav. Razvije večje število listov v obliki podaljšane rozete. Za prehrano obiramo liste od spodaj navzgor ali pa pobiramo cele rastline. Solate tipa rezivka in berivka so manj občutljive na mraz in na solatno plesen. Med berivke/rezivke spada zelo znani hrastov list. Obstajata različici z zelenimi (Kyro) ali rdečimi listi (Saxo) pa tudi vmesne barve (Bijella). Oblikuje rozeto s krhkimi, skodranimi listi. Pridelujemo jo lahko od zgodnje pomladi do poznega poletja.
Za obtrgovanje je primerna tudi Lollo rossa. Sicer spada med krhkolistne solate. Temno rdeči, kodrasti listi oblikujejo rozete. Primerna je za pridelavo čez celo leto in odporna na uhajanje v cvet.
Salanove solate
Dokaj nova skupina solat so salanove. Gre za rozetaste mehkolistne solate, ki so primerne za celoletno pridelovanje na prostem. Rozeta je sestavljena iz manjših listov, ki se ne dotikajo tal. S tem je zmanjšana možnost razvoja bolezni. Posebnost solate salanove je, da se rozeta razdeli na številne enako velike liste z enim samim rezom skozi osnovo. Poznamo rdeče in zelene različice, take z ravnim ali kodrastim listnim robom.
Gojenje solat: od setve do pridelka
Solato lahko sejemo neposredno na stalno mesto. Seme kali že pri zelo nizkih temperaturah (2°C do 3°C), obenem pa kaljenje zelo ovira temperatura nad 20°C. Solate so zelo občutljive na dolžino dneva. Ob nepravilni izbiri sort bodo rastline mnogo hitreje pognale v cvet.
- Za hladnejše dni (pozno jeseni, zima, pomlad) posadimo solate: ljubljanska ledenka, bistra, posavka, vegorka.
- Sorte ljubljanska ledenka, dalmatinska ledenka, gentile odlično prenašajo pridelovanje v vseh letnih časih.
- Prav v vročem delu poletja lahko posadimo sredozemsko solato romano, ki obstaja v zeleni, rdeči ali lisasti različici.
- Prezimne sorte so krhkolistne posavka, vegorka, bistra ter mehkolistne zimska rjavka in nansen. Zimske sorte lahko sejemo ali sadimo od sredine avgusta pa vse do konca oktobra.
Ker solate rastejo izredno hitro, kemično zatiranje bolezni in škodljivcev ni priporočeno. Da do okužb ne pride, poskrbimo za primerne razdalje med rastlinami, prav tako pa ne pretiravamo z gnojenjem.
Dobri sosedje solate
Dobri sosedje solate so blitva, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, jagode, korenje, kolerabica, kumare, meta, ohrovt, pastinak, por, sladki komarček, špinača, zelena, zelje.
Pri vzgoji solate na lastnem vrtu gre za tako enostavno aktivnost, da je primerna celo za otroke. Ko boste prvič poskusili domačo solato, se boste nenehno spraševali, zakaj ste se vsa ta leta ukvarjali z uvelimi listi zavitimi v celofan, ki so bolj primerni za na kompost kot pa na krožnik. Pri izbiri sorte imate na izbiro vsemogoče barve, okuse in hrustljavosti. Semena posejte v 1-2 mm globok jarek. Med linijami solate pustite približno 25-30 cm prostora. Da preprečite preobilje rastlin, ki bodo silile v cvet, sejte vsakih 14 dni. Solato lahko sejete vse od marca pa do septembra. Če boste rastline sejali neposredno na gredo, kalice razredčite tako, da bo med njimi 10-20 cm prostora.
V vročem in suhem vremenu bodo rastline silile v cvet, zaradi česar v gredo dodajte veliko komposta in ob suhem vremenu redno zalivajte. Zalivajte zgodaj zjutraj, da preprečite zastajanje vode na listih, saj lahko slednje vodi do razvoja sive ali pepelaste plesni. Poleg sive plesni in pepelaste plesni, so glavni škodljivci na solati polži.
Uporabnica je delila svojo izkušnjo: "Kot že veste, bom letos prvič zasadila vrt. Vrt ni velik, vendar ker sva oba s fantom bolj vegetarijanca kot mesojedca, sva oba nora na zelenjavo. Vendar pa se poraja vprašanje, ker nimava izkušenj oz. jih nimam, ker bom na vrtu pač bolj kot ne jaz, me zanima, katero solato, paradižnik, grah, korenje, čebulo…. sejati oz. saditi? Katera sorta je bolj odporna na škodljivce in mi jo priporočate. Vem da je vprašanje zelo obsežno zastavljeno, pa začnimo najprej s solato. Kolikor sem se pozanimala na internetnih straneh, bi sedaj sejala ameriško berivko, ker so jo lahko večkrat reže in glavnato solato majsko kraljico. Tudi rezivka kodrasta, rumena je solata za večkratno rezanje. Katera pa se po vaših izkušnjah bolj obnese?"
Odgovor: "Glede izbire solate je pa tako, da ima vsak svojo priljubljeno sorto. Ameriška rjavka je dobra izbira, majska pa verjetno ne, ker bi morala maja že glavice delat, drugače gre v cvet. Letos ga vreme lomi, potem bo pa naenkrat vroče. Poizkusi z ljubljansko ledenko ali njej podobno. Sama ponavadi nekaj flanc tudi kupim. [...] Odpornih sort proti škodljivcem ni, če bi bile, bi bile že pošteno gensko spremenjene (obstaja to pri industrijskih rastlinah v Ameriki, za druge ne vem). Tako je, kot je napisala gobica. Nekatere rastline odvračajo škodljivce, malo preberi literaturo. Pa še nekaj, začetniki radi pregosto sejejo, premalo redčijo in potem so razočarani nad pridelkom."
Druga uporabnica je dodala: "Če imaš rada solate, jih sej vsake 2-3 tedne po malem, pa bodo še septembra, le čez poletje je treba zalivati. Solata je ena redkih rastlin, ki jo zalivaš po listih, ko sije sonce - potem dela lepe glave. Radič gre v cvet, če ga seješ pred junijem. Solat kupi nekaj vrečk in glej, kaj piše na vrečki: je mehka ali krhka, hrustljava? Ali je poletna sorta, ki ne gre rada v cvet? Ali bolj zgodnja? Kupi ene in druge, pa kakšno obarvano. Ameriška rjavka, unicum, brazilijanka, batavia,…"