Slaščičarna Berzo na Vrhniki, danes že ime, ki je tesno povezano z lokalno identiteto in kulinarično odličnostjo, ima bogato zgodovino, ki sega v leto 1932. Ta družinska zgodba, ki se prenaša iz generacije v generacijo, priča o vztrajnosti, prilagajanju in nenehnem stremenju k visoki kakovosti.
Začetki in razvoj slaščičarne Berzo
Zgodba se je začela leta 1932, ko je na Vrhniko prišel Berzat Aliriza, rojen leta 1910 v Tetovu v Makedoniji. Berzat, po narodnosti Albanec, se je leta 1928 v Ljubljani izučil za slaščičarja. Svojo dejavnost je najprej začel v hiši zraven Črnega Orla, pri Ljubljanici. Iz dokumentov je razvidno, da je imel nekaj časa spremenjen priimek v Bradinović in je stanoval na Jelovškovi ulici 6.
Berzat Aliriza je umrl pri starosti 49 let, a je postavil temelje za uspešno družinsko podjetje. Leta 1972 so se preselili na Staro cesto, kjer slaščičarna obratuje še danes. Nekoč so sladoled, ki so ga izdelovali s pomočjo ledu iz jam ob porušenem bazenu, vozili tudi po okoliških vaseh, ponujajoč štiri okuse, kar je bilo takrat velika ponudba.
Družinska tradicija in generacije
Vodenje slaščičarne je nadaljeval Berzov sin, Abdi Aliriza, ki se ga mnogi še dobro spominjajo. Abdi je vrsto let uspešno vodil slaščičarno, dokler ni leta 2011, v starosti 62 let, umrl za infarktom.
Takoj za njim je vodenje prevzel njegov sin Muhamedsejda Aliriza, ki slaščičarno vodi še danes. Tradicijo nadaljujeta tudi njegova sinova, Berzat in Medim Aliriza, ki bosta kmalu postala nova mlada prevzemnika in vodja, s čimer bo nastopila že četrta generacija družinskih slaščičarjev.
Danes slaščičarna Berzo zaposluje okrog 10 oseb. Mnogi se spominjajo Tanje, ki je vrsto let pomagala v kuhinji in v lokalu, in na katero imajo mnogi lep spomin.
Izzivi in prilagajanje skozi čas
Zgodovina slaščičarne Berzo ni bila vedno lahka. Leta 1951, ko je bilo stanje v povojni Jugoslaviji precej drugačno, je prvi Berzo razmišljal celo o selitvi obrti iz Vrhnike v Ljubljano. V prošnji Mestnemu ljudskemu odboru v Ljubljani je zapisal: "Na Vrhniki izvršujem svojo slaščičarsko obrt. Sedaj sva tam dva slaščičarja in oba s pičlim zaslužkom ne moreva živeti." Poudarjal je svojo dolgoletno prisotnost v Sloveniji, svojo aklimatiziranost in željo, da se ne vrne v Makedonijo, ter svojo odgovornost kot oče dveh majhnih otrok.
Na srečo je Berzo ostal na Vrhniki, kjer je skozi desetletja rasel in se razvijal. Današnje povpraševanje bistveno oblikuje ponudbo. Kot je v pogovoru dejal Medin, v spomin na težke čase: "Ko ni bilo denarja in so bili težki časi, je moj deda 'razbil' turški med in ga dal otrokom, pod pretvezo, da je to za njih zastonj." Ta anekdota poudarja človečnost in prijaznost, ki so bili vedno del filozofije Berzo.
Sodobna ponudba in inovacije
Danes slaščičarna Berzo obratuje na Stari cesti, okrepčevalnica s hitro hrano pa na Tržaški cesti. Vedno se prilagajajo trendom in potrebam strank. Njihova ponudba vključuje:
- sladolede brez glutena,
- veganske sadne sladolede,
- sladolede brez dodanega sladkorja.
Kljub inovacijam, ostajajo zvesti tradiciji. Njihove kremne rezine se izdelujejo po skrbnem receptu že desetletja, medtem ko šamšnite pripravljajo bolj "po občutku", kar Berzat opiše kot "ta prava mojstrska roka in vse znanje iz glave".
Naj krof Slovenije 2026
Posebno priznanje so prejeli tudi za svoj krof. V organizaciji Turistično-gostinske zbornice Slovenije je že šesto leto zapored potekal izbor za Naj krof Slovenije. Strokovna komisija je izbirala med skoraj 30 krofi, pri ocenjevanju so upoštevali videz, obdelavo testa, stopnjo cvrtja, barvo, polnilo, okus in pookus ter izvirnost recepta.
Predsednik komisije Tomaž Vozelj je pohvalil napredek pri kakovosti klasičnih krofov. Na koncu so žiranti odločili, da je naslov Naj klasični krof Slovenije 2026 prejela Slaščičarna Berzo Vrhnika. Drugo mesto je zasedla Slaščičarna Zvezda iz Celja, medtem ko so naslov za Naj inovativni krof Slovenije 2026 prejele Terme Dobrna s krofom s pečeno hruško, smetano z belo čokolado in karamelo.
Krofi sicer niso avtohtona slovenska jed, saj po besedah slovenskega etnologa Janeza Bogataja izvirajo iz dunajske oziroma srednjeevropske kuhinje. Beseda "krof" naj bi izvirala iz besede "krapf", kar v slovenščini pomeni "krapec" ali "krap", in se je prvotno nanašala na obliko, podobno kremplju ali kljuki.
VELIKI TEST SLOVENSKIH KROFOV [Tanja Kocman] | Stvar
Izbor "Naj krof Slovenije" je nastal v času pandemije covida-19, z namenom, da bi poskrbeli za dogajanje in optimizem v panogi ter podprli tradicijo priprave kulinaričnih izdelkov. Zaradi pozitivnega odziva se je dogodek nadaljeval.
Alergeni in informacije za potrošnike
Slaščičarna Berzo je transparentna glede prisotnosti alergenov v svojih izdelkih. Pri njihovem osebju se lahko pozanimate o prisotnosti naslednjih alergenov:
- Žita, ki vsebujejo gluten
- Raki in proizvodi iz njih
- Jajca in proizvodi iz njih
- Ribe in proizvodi iz njih
- Arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih
- Zrnje soje in proizvodi iz njega
- Mleko in mlečni proizvodi
- Oreški
- Listna zelena
- Gorčično seme in proizvodi iz njega
- Sezamovo seme in proizvodi iz njega
- Žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg
- Volčji bob in proizvodi iz njega
- Mehkužci in proizvodi iz njih
Slaščičarna Berzo Vrhnika je živ dokaz, da se s predanostjo, srčnostjo in nenehnim prilagajanjem lahko ustvari in ohrani uspešna družinska zgodba, ki bogati lokalno skupnost in prebivalcem ter obiskovalcem ponuja pristne kulinarične užitke.
tags: #slascicarna #berzo #vrhnika