Skutina pogača je pomemben del bogate kulinarične dediščine slovenske kuhinje. Predstavlja le eno izmed različic številnih pogač, ki zaznamujejo gastronomsko podobo različnih koncev Slovenije.
Kaj je Skutina Pogača?
Ta vrsta pogače je ponavadi izdelana iz kvašenega testa z zavihanim robom in skutnim nadevom. Tovrstna pogača ima kar nekaj regionalnih imen, kot so haloška gibanica, kvasenica, sirova zafrknjača ali kipjena gibanca. Vendar gre v osnovi za podobno jed, ki so jo včasih izdelovali na okroglem loparju za peko kruha in pekli v krušni peči.
Privoščili so si jo ob pogostitvah, ko so zaključili z delom na polju ali vinogradu, ob nedeljah ali za razne praznične priložnosti. Dandanes pa jo lahko najdemo kot del domače kulinarične ponudbe na nekaterih turističnih kmetijah po Sloveniji.
Pogačo lahko servirate mlačno ali hladno. Je lahko odlična ideja za brezmesno kosilo ali priloga ob mesu.
Prikaz peke tradicionalne belokranjske pogače
Recept za Tradicionalno Skutino Pogačo
Za slastno skutino pogačo po receptu naših babic je treba vzeti čas in jo pripraviti z ljubeznijo.
Sestavine
- Za testo:
- Moka (količina je odvisna od recepta, a predvidoma cca. 500g)
- Mlačno mleko (cca. 2-3 dl)
- Sladkor (cca. 2 žlici)
- Svež kvas (1 kocka ali 1 vrečka suhega)
- Olje (cca. 0,5 dl)
- Sol (1 čajna žlička)
- Jajca (2, stepena za testo)
- Maslo ali olje za pekač
- Drobtine za posip pekača
- Za skutin nadev:
- Skuta (500g)
- Jajca (2-3)
- Sladkor (po okusu, cca. 3-4 žlice)
- Pšenični zdrob (cca. 2-3 žlice, kuhan v mleku)
- Sol (ščep)
- Poper (ščep, za bolj slano različico)
- Za polivko:
- Jajce (1)
- Smetana (sladka ali kisla, cca. 1-2 dl)
- Sladkor (1 žlica, po želji)
Priprava Testa
- Najprej pripravimo testo. Mleko segrejemo do mlačnega. Dodamo mu sladkor in nadrobljen kvas. Pustimo stati nekaj minut, da kvas vzhaja (cca. 10 minut).
- Vmes v posodo presejemo moko in na sredini naredimo vdolbinico, v katero vlijemo kvasni nastavek.
- Malo premešamo ter dodamo olje in sol. Dodamo tudi stepena jajca in ostalo mlačno mleko.
- Zgnetemo v gladko testo, ki ga gnetemo, dokler ne dobimo povsem gladko, mehko in elastično testo. Če se testo lepi, dodamo še malo moke.
- Posodo pokrijemo in pustimo, da testo na toplem mestu vzhaja, da se njegov volumen podvoji (cca. 20 minut).
Priprava Nadeva
- V mleku skuhamo pšenični zdrob in ga ohladimo.
- Skuto stresemo v skledo. Dodamo jajca in sladkor ter zmešamo v gladek nadev. Primešamo tudi kuhan pšenični zdrob. Po želji dodamo ščep soli in popra za slano različico.
- Sestavine za nadev dobro premešamo, da dobimo gladko maso.
Oblikovanje in Pečenje Pogače
- Pripravimo si okrogel pekač (premera od 24 do 28 centimetrov). Največji pekač od pečice premažemo z maslom ali oljem in posujemo z drobtinami.
- Vzhajano testo razvaljamo na peki papirju. Skupaj s papirjem ga damo v pekač, tako da testo za nekaj centimetrov sega čez rob pekača. Če se nam zdi, da preveč sega čez rob, ga enostavno obrežemo s škarjami ali ga z rokami prerazporedimo po pekaču.
- Podlogo za pogačo nadevamo s pripravljeno skuto. Zlijemo jo v pekač, obložen s testom.
- Robove testa pazljivo zavihamo navznoter, tako da prekrijejo del nadeva. Robove lahko premažemo z razžvrkljanim rumenjakom.
- Pripravimo polivko, tako da v skledi razžvrkljamo jajce, smetano in sladkor. Polivko z veliko žlico počasi polijemo po celotni pogači.
- Pekač postavimo na najnižjo višino v pečici, da preprečimo, da bi se nam pogača po vrhu preveč zapekla. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, približno 40 do 50 minut. Peko prilagodimo svoji pečici.
- Pečena je, ko robovi postanejo hrustljavo zapečeni. Pečeno pito vzamemo iz pečice in pustimo nekaj minut, da se umiri. Režemo jo ohlajeno.
Sodobna Različica Skutine Pogače z Artičokami in Mandlji
Obstajajo tudi sodobnejše različice skutine pogače, ki vključujejo inovativne sestavine za bogatejši okus. Eden takšnih receptov je nastal z namenom, da se servira kot priloga ob mesu iz žara. Za piko na "i" se dodaja luštrek, čigar okus v popolno celoto poveže testo z mandlji, skuto in rahlo okisanimi artičokami.
Za to različico se v skledo strese moko, mandlje, pecilni prašek, sol in sladkor ter se premeša. Nato se prelije s stopljenim maslom in kondenziranim mlekom in se vgnete testo. Skuto se pripravi z jajci, soljo in poprom, testo pa se razvalja v krog debeline 3 do 4 milimetre. Pogača se peče v pečici, ogreti na 190 stopinj, približno 35 minut.
Slovenska Kulinarična Dediščina in Zaščitene Jedi
Skozi zgodovino je bila naša dežela vedno na stičišču velikih držav in imperijev, katerih vpliv je viden tudi v bogati kulinarični dediščini slovenske kuhinje. Na domače recepture so vplivali domiselnost italijanske kuhinje, prefinjenost kulinarike habsburških monarhov ter obilnost in gostoljubje Balkana. Iz prepleta različnih kultur, pestre in raznolike slovenske pokrajine se je razvila edinstvena slovenska kuhinja, s samosvojim značajem in številnimi posebnostmi.
V današnjem svetu, kjer trendovsko izriva tradicionalno, je zelo pomembno, da ohranimo in zaščitimo slovensko tradicijo, običaje in navade. Ravno zato si prizadevamo, da s shemo kakovosti »zajamčena tradicionalna posebnost« (ZTP) zaščitimo edinstvene recepture, načine priprave in sestavo izbranih slovenskih jedi. S tem želimo, da se ohranjajo predpisana receptura, postopek in oblika, saj so to jedi, ki so pomemben del naše dediščine in se kot take prenašajo v naslednje generacije.
Tipične slovenske jedi pa niso samo tisto, kar dobimo na krožniku. Pojem namreč zajema celoten proces - od izbora sestavin, priprave jedi, postrežbe, gostoljubja in navsezadnje tradicije, ki je največkrat povezana ravno s posebnimi prazniki, običaji, praznovanji in festivali.
Z znakom kakovosti »zajamčena tradicionalna posebnost« so trenutno zaščitene 4 slovenske jedi - Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača in Slovenska potica.
Belokranjska Pogača: Tradicionalna Dobrodošlica Bele Krajine
Poleg prepoznavne narodne noše, Zelenega Jurija in vina, Bela krajina slovi še po eni značilnosti - Belokranjski pogači, ki je del tradicionalne belokranjske dobrodošlice. Gre za nizek kruh, ki po aromi in okusu spominja na sveže pečen bel kruh. Recept za pogačo naj bi k nam prinesli Uskoki v 15. in 16. stoletju, ki so bežali pred Turki. Belokranjci so že takrat znali ceniti to jed, saj se je njena receptura ohranila vse do danes.
Osnova belokranjske pogače je narejena iz pšenične bele moke, mlačne vode in kvasnega nastavka. Po vrhu je premazana s stepenim jajcem ter posuta s kumino in debelo zrnato soljo. Pogača je 3 do 4 cm debela in okrogle oblike, s premerom približno 30 cm. S poševnimi črtami je zarezana na kvadrate, ki so med seboj oddaljeni 4 cm. Njena posebnost je tudi ta, da se je ne reže z nožem, temveč lomi po zarezanih poševnih črtah. Najbolj slastna je še topla, postrežejo pa jo skupaj s kozarcem belokranjskega vina.
Prekmurska Gibanica: Bogata Dediščina Prekmurja
Pokrajina ob Muri slovi po dolgih ravnicah in zlatih poljih, kjer v objemu jutranjih meglic in sonca uspevajo številni kmetijski pridelki. Kljub ugodnim pogojem za rast, so hrano na tem območju nekdaj s težavo pridelali, zato imajo Prekmurci še danes izjemno spoštljiv odnos do hrane. Njihova najbolj znana specialiteta je prekmurska gibanica, ki je svoje ime dobila po narečni besedi güba oz. guba. Zaradi bogatih sestavin so jo postregli le ob svečanih priložnostih. Najstarejši zapis o prekmurski gibanici izvira iz leta 1828, zagotovo pa sta se ta svojevrsten recept in način priprave prenašala skozi rodove že veliko prej.
Izdelava prekmurske gibanice zahteva veliko spretnosti, natančnosti in znanja. Osnova jedi je krhko testo, na katerega so položeni štirje različni nadevi: mak, skuta, orehi in jabolka. Nadevi se ponovijo v točno določenem zaporedju dvakrat, tako da dobimo osem plasti nadevov z vmesnimi plastmi vlečenega testa. Na vrhu zadnje plasti nadeva je vlečeno testo prelito s kislo ali sladko smetano in umešanim rumenjakom, lahko pa je premazana samo z maščobo.
Idrijski Žlikrofi: Edinstvena Polnjena Testenina
Idrijski žlikrofi so jed, ki izvira iz slovenske iznajdljivosti v boju za preživetje in tradicionalne slovenske skromnosti. K nastanku te specialitete je zagotovo prispevalo težko delo rudarjev, ki so potrebovali hranilen in nasiten obrok, pa tudi odročnost pokrajine in razgiban teren. So glavna kulinarična posebnost na Idrijsko-Cerkljanskem območju, k nazivu »zajamčena tradicionalna posebnost« pa je prispevala tradicionalna receptura, saj jih glede na izročilo na tem področju delajo že vsaj 150 let.
Idrijski žlikrofi so testenine, polnjene z začinjenimi kroglicami iz kuhanega krompirja, zabeljenega s praženo čebulo in zaseko, uživajo pa se kot priloga ali samostojna jed. Uvrščamo jih med polnjene testenine, čeprav se od le-teh bistveno razlikujejo po obliki, nadevu in načinu izdelave. Nadev za žlikrofe je narejen iz krompirja, zaseke ali prekajene slanine, čebule, začimb in dišavnic. Idrijski žlikrofi imajo značilno obliko klobuka, z zavihanimi robovi in vtisnjeno vdolbinico na vrhu. Tipični idrijski žlikrof je omejen tudi z velikostjo - v dolžino lahko meri največ 3 cm, v višino pa 2 cm. Ponujajo jih z bakalco, tradicionalno omako iz koštrunovega mesa.
Slovenska Potica: Sladica Kraljica
Slovenska potica je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih tradicionalnih jedi, ki ne manjka na nobeni praznični mizi, še posebej pa ne poleg velikonočnih dobrot in božične pojedine. Kljub temu, da poznamo več kot 80 različnih nadevov, se zaščitena slovenska potica dela s petimi najbolj značilnimi nadevi. Čeprav jo zna speči skoraj vsaka gospodinja, je priprava potice vse prej kot enostavna. Zanjo si je treba vzeti čas in jo pripraviti z ljubeznijo.
Obstaja veliko oblik potice, vendar je tista prava, s certifikatom »zajamčena tradicionalna posebnost«, okrogla, z luknjo v sredini in pečena v narebranem potičniku. Najpogostejši nadev je orehov, saj naj bi po ljudskem izročilu s trenjem orehov trli tudi svoje težave. Drugi nadevi so lahko še: orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Slovenska potica je umetnina že po zunanjem izgledu, kot prava mojstrovina pa se pokaže, ko jo prerežemo.