Čeprav so jagode in borovnice na voljo v supermarketih skoraj vse leto, njihov pravi okus in vonj zaznamuje poletne mesece, kot so junij, julij in avgust. Ti meseci so namreč čas visoke sezone številnih vrst sadja in zelenjave, ki jih zaznamujeta svežina, sočnost ter visoka vsebnost vitaminov in mineralov.
Poletje je idealen čas za pripravo zalog sezonskega sadja in zelenjave. Vendar pa je zelenjava nedvomno pomemben del našega poletnega jedilnika. Sledijo nekateri primeri sezonske zelenjave in sadja, pri čemer oranžna barva označuje visoko sezono spomladi, rumena pa poleti. Ta seznam ni popoln, zato smo veseli vsakega prispevka k dopolnitvi seznama poletnega sadja in zelenjave.
Zelenjava, ki jo lahko uživamo v zimskih mesecih
V zimskem času v naših geografskih širinah večinoma uživamo skladiščeno sadje in zelenjavo, vključno z vloženimi, zamrznjenimi, kisani in sušenimi pridelki. Nekatere rastline, ki uspevajo v ogrevanih rastlinjakih in dozorijo kljub pomanjkanju sončne svetlobe, so na voljo sveže tudi pozimi, kot na primer solatnice. Ti pridelki so rezultat tehnološkega napredka, vendar je njihova kakovost in hranilna vrednost lahko vprašljiva.
Sveži pridelki iz Slovenskega primorja, kjer veliko vrst lahko uspeva skozi vse leto, so prav tako možnost. Vendar pa je pridelava pogosto manjša od povpraševanja, zlasti pri citrusih, zato večina sadja in zelenjave v zimskem času prihaja iz tujine, iz dežel bližje ekvatorju. Vprašanje, ali so taki pridelki še vedno sezonski, je zato upravičeno.
Kapusnice: Zimski favoriti
Kapusnice, ki so del velike družine križnic (kamor sodijo tudi repa, koleraba in hren), prevladujejo pozimi zaradi svoje odlične prilagojenosti na mrzle vremenske razmere. Nekatere, kot je brstični ohrovt, lahko na polju uspevajo tudi v snegu (do temperature -7°C). Vse kapusnice, vključno s korenovkami, je mogoče dobro skladiščiti v hladnih in vlažnih prostorih brez znatne izgube hranilne vrednosti.
Kapusnice vsebujejo glukozinolate, spojine, ki jim dajejo značilen pekoč okus in aromo. Družina križnic je kmetijsko zelo pomembna, saj uživamo vse dele teh rastlin: korenine (repa, rumena koleraba), stebla (zelena koleraba), liste (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, listnati ohrovt), cvetove (cvetača, brokoli) in semena (gorčično seme). Kapusnice imajo visoko hranilno gostoto, kar pomeni, da z majhno količino energije vnesemo v telo veliko osnovnih hranilnih snovi.
Radič (Cichorium intybus L.) je listnata zelenjava z značilnim rahlo grenkim okusom, ki je v Sloveniji zelo priljubljen predvsem v jesenskem in zimskem času.
Kislo zelje in repa sta v prehrani zaželena zaradi karakteristične arome, okusa in prehranske vrednosti, poleg tega pa predstavljata pomemben del tradicionalne zimske prehrane v Sloveniji.
Korenovke: Hranljiva osnova zimske kuhinje
Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del - odebeljeno korenino ali koren. Pri nekaterih uporabljamo tudi liste, vendar običajno bolj kot začimbo, kot sta na primer peteršilj in zelena.
Peteršilj (Petroselinum crispum) je svetlo zelena dvoletna rastlina, katere koren je podoben pastinaku, vendar se njuna okusa bistveno razlikujeta. Najbolje uspeva v vlažnih, dobro odcednih tleh, ob polnem soncu.
Pastinak (Pastinaca sativa) ali navadni rebrinec je korenovka, ki so jo jedli že v antiki. Rimljani in Kelti so ga razširili po Evropi, cenili pa so ga kot zdravilno rastlino ter ga uporabljali za izdelavo sladkega vina, piva in sladila.
Rdeča pesa (Beta vulgaris) je zelenjava, katere divji prednik izvira iz naših krajev. Prvi so jo gojili Babilonci, kasneje pa še Rimljani, predvsem kot zdravilno rastlino za zdravljenje vročine in prebavnih motenj.
Korenje (Daucus carota) je dvoletna rastlina. V prvem letu se razvija rozeta listov, ki omogoča sintezo sladkorjev, ki se skladiščijo v korenu. V drugem letu rastlina odžene cvetno steblo, zacveti in semeni.
Repa (Brassica rapa) ali bela repa je korenovka bele barve, z rdeče, zeleno ali vijolično obarvanim nadzemnim delom. Koren je kroglaste ali podolgovate oblike brez stranskih korenin, meso pa je bele barve.
Navadni hren (Armoracia rusticana) je večletna rastlina iz družine križnic. Uporabni del rastline je koren, iz katerega spomladi odženejo veliki, dolgopecljati in jajčasto podolgovati listi.
Druge pomembne zimske zelenjave
Por (Allium porrum L.) je priljubljena zelenjava z nežnim okusom po čebuli, uvrščamo ga v družino lukovk (Liliaceae). Poleg pora so med lukovkami pri nas priljubljeni tudi čebula, česen, šalotka, čemaž in drobnjak.
Čičerika (Cicer arietinum L.) sodi v skupino zrnatih stročnic in je ena najstarejših in najbolj razširjenih stročnic na svetu. Leta 2022 je njena letna proizvodnja dosegla približno 18 milijonov ton (FAOSTAT 2024).
Jajčevec (Solanum melongena L.), ki je ponekod znan tudi pod imenom melancan, je zelenjadnica iz družine razhudnikovk (Solanceae), kamor spadajo tudi paradižnik, paprika in krompir. Izvira iz tropske vzhodne Indije, v Evropo pa je prišel v srednjem veku.
Brokoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) je rastlina, ki se uživa kot zelenjava ter spada v družino križnic. Beseda brokoli izhaja iz italijanske besede »broccolo«, kar pomeni »cvetoči greben zelja«.
Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) je rastlina, ki je dobila ime po delu rastline, ki ga v prehrani uporabljamo - cvetu. Uživa se namreč omesenelo socvetje. Med rastjo je socvetje obkroženo z listi, ki jo ščitijo pred sončno svetlobo in razbarvanjem.
Krompir (Solanum tuberosum) sodi v družino razhudnikovk (Solanaceae), kamor uvrščamo tudi paradižnik, papriko in jajčevec. Je najbolj razširjena zelenjava v Evropi, kamor so ga v šestnajstem stoletju prinesli iz severnega dela Južne Amerike. Krompir je četrta najpomembnejša kulturna rastlina na svetu (za rižem, pšenico in koruzo). Skladiščen naj bo v temnem in hladnem prostoru (8° - 16°C). Če ga skladiščimo pri temperaturi nižji od 4°C, se škrob pretvori v sladkor. Krompir vsebuje veliko škroba (vir ogljikovih hidratov), vitamina C (skoraj 50 % dnevne potrebe odrasle osebe v srednje velikem krompirju), železa in kalija. Vsebnost vlaknin je omejena na krompirjevo lupinico.
Sadje, ki ga lahko uživamo pozimi
Čeprav je pozimi ponudba svežega sadja omejena, lahko še vedno uživamo v nekaterih vrstah, ki so na voljo bodisi kot skladiščeno sadje bodisi iz uvoza.
Jabolka (Malus x domestica) so sadje, ki ga v Aziji in Evropi gojijo že tisočletja. Za rast jablan je najbolj ustrezno zmerno toplo podnebje z enakomerno razporejenimi padavinami skozi vse leto. Jabolka vsebujejo zelo veliko hranilnih snovi: eno srednje veliko jabolko vsebuje kar 20 % priporočene dnevne vrednosti vlaknin ter veliko vitaminov C, K, E, A in vitaminov B-kompleksa (B1, B2, B6, B9). Vsebujejo tudi minerale kalcij, kalij, mangan, magnezij in fosfat ter številne fitonutriente, vključno z antioksidanti.
Kaki ali zlato jabolko izvira z gora centralne Kitajske, kjer se goji že nekaj tisočletij. Na trgu prevladujeta dve vrsti: ena, ki jo uživamo samo, ko je zelo zrela (zaradi trpki taninov), in vrsta ‘vanilija’, ki jo uživamo tudi trdo, saj vsebuje manj trpke oblike taninov. Kaki vsebuje več vlaknin kot jabolko (24 %), predvsem pa več vitaminov in mineralov, vključno z vitaminom A (55 % priporočene dnevne vrednosti), C (21 %) in B6 (8 %). Med minerali izstopa mangan (30 %).
Pistacije (Pistacia vera L.) sodijo med najbolj priljubljene oreške. Botanično gre za plod s semenom, kulinarično pa jih uvrščamo med oreške. Spadajo v družino rujevk (Anacardiaceae).
Granatno jabolko (Punica granatum) izvira iz Azije, natančneje iz Perzije. Danes so največje pridelovalke Francija, Španija, Izrael, Amerika in Azija, uspeva pa tudi v slovenskem Primorju.
Navadni oreh (Juglans regia) je listopadno drevo, ki lahko zraste do višine 20 m, ponekod do 25 m, s premerom krošnje, ki lahko preseže 15 metrov. Rast se ustavi po približno 60-80 letih, drevo lahko doseže starost do 160 let.
Pomelo (Citrus grandis ali Citrus maxima) je največji sadež citrusov v družini rutičevk. Izvira iz južne Kitajske in samoniklo raste na Kitajskem in v mnogih severovzhodnih državah Indije. Na našem trgu je lahko na voljo tudi pozimi, čeprav je pridelava v Sloveniji omejena.
Limone (Citrus x limon) so majhna zimzelena drevesa iz družine rutičevk. Večina genetske dediščine limone izvira iz citrone, naravnega hibrida med grenko/kislo pomarančo in citrono. Čeprav ne uspevajo samoniklo v Sloveniji, so zaradi svoje vsestranske uporabe pogosto na voljo skozi vse leto.
Pomarančevec (Citrus x sinensis) je citrus, ki spada v družino rutičevk. Je naravni hibrid med pomelom in mandarino. Njegovo ime v slovanskih jezikih izhaja iz staro-francoske besede pomme d'orenge.
Grenivka (Citrus x paradisi) je subtropsko drevo, ki izvira iz zahodne Indije in je naravni hibrid med pomarančo in pomelom ali le mutacija pomela. Čeprav ne uspeva v Sloveniji, je pogosto dostopna pozimi.
Mandarine (Citrus reticulata) so zgodovinsko gledano ena prvih gojenih vrst citrusov, skupaj s citrono in pomelom. So priljubljeno zimsko sadje, ki ga večinoma uvažamo.
Ingver sodi v družino ingverjevk. Najpogosteje se uporablja pravi ingver (Zingiber officinale Rosc.). Uporablja se olupljena, sveža ali posušena korenika ingverja (Zingiberis rhizoma). Čeprav izvira iz Azije, je zaradi svojih zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe v kulinariki pogosto na voljo skozi vse leto.
Zakaj uživati sezonsko hrano?
Uživanje sezonske zelenjave in sadja prinaša številne prednosti za zdravje, okus in denarnico. Sezonska hrana je usklajena z ritmom narave, kar pomeni, da naše telo prejema hranila, ki jih potrebuje v določenem letnem času - na primer sladke in nasitne buče v zimskih mesecih ali lahke bučke sredi poletja.
Sezonska hrana zagotavlja najkrajšo pot od njive do krožnika, zato ohrani največ okusa in svežine. Primerjava uvoženih jagod sredi zime in svežih majskih jagod jasno ponazori to razliko. Zaradi izobilja pridelka je cena sezonske hrane tudi mnogo nižja v primerjavi z nakupom izven sezone.
Poleg tega pridelovanje sadja in zelenjave v sezoni zahteva nižje ravni umetnih snovi (pesticidi, gnojila), ki onesnažujejo okolje, ter manjši vložek neobnovljivih virov energije (ogrevanje, razsvetljava) v primerjavi z drugimi letnimi časi. To je dobro za planet.
»Prava stvar ob pravem času« je moto, ki ga je dobro upoštevati pri izbiri hrane: hrustljava solata, ko je vroče in sončno, zelenjavna obara, ko je hladno, jagode v juniju, brstični ohrovt v decembru in zelje na tisoč in en način.