Pregled ključnih zakonskih sprememb in novosti
Slovenski pravni red se nenehno razvija, da bi sledil družbenim, ekonomskim in tehnološkim spremembam. V zadnjem obdobju je bilo sprejetih ali predlaganih več pomembnih zakonov, ki urejajo različna področja.
Področje zdravstva in socialne oskrbe
Zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (ZSFZRB) določa vire in načine financiranja zdravljenja redkih bolezni, s tem povezanega uvoza zdravil in sodelovanja v kliničnih preskušanjih. Zakon definira pravice in obveznosti upravičenih oseb, ki so zbolele za redko boleznijo, ter naloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri izvajanju zakona.
V letu 2024 se je začel izvajati nov Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO). Številna vprašanja, dileme in nepojasnjeni odgovori povzročajo težave tako izvajalcem kot tudi uporabnikom te oskrbe. Demografske spremembe in kadrovske težave v vseh panogah gospodarstva puščajo nepopravljive posledice tudi na področju dolgotrajne oskrbe, kjer se že več let neuspešno soočamo z iskanjem in ohranjanjem kadra.
Zakon o osebni asistenci (ZOA) ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Predlagana novela cilja k zagotavljanju čim kvalitetnejšega izvajanja storitev osebne asistence.
Področje pravosodja in varnosti
Zakon o probaciji (ZPro) ureja namen, opredelitev in vsebino probacije, način njenega izvajanja, organe, pristojne za njeno izvajanje, ter njihove naloge. Namen probacije je izvrševanje kazni in ukrepov v skupnosti, pri čemer se storilca kaznivega dejanja vključuje v družbo ter se mu nalaga izpolnitev določenih obveznosti in nalog. Cilji ukrepa so zmanjševanje ponovitev kaznivih dejanj, zagotavljanje varnosti v skupnosti in zmanjšanje prezasedenosti zaporov. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami, ki jih je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in poslalo v vladni postopek, se ne posega v ureditev probacije, ampak gre le za dopolnitev že veljavnih določb, ki so trenutno urejene s pravilnikom ter s pravno podlago za pridobitev dodatnih podatkov od različnih organov in organizacij.
Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) je nov korak pri urejanju detektivskega poklica v Sloveniji. Z njegovim sprejetjem so bile uvedene pomembne spremembe, ki vplivajo na delovanje detektivov, njihove pristojnosti in obveznosti ter pravice posameznikov, ki so predmet preiskav. Nove določbe prinašajo večjo pravno varnost, večjo zaščito osebnih podatkov ter jasno opredeljujejo meje zakonitega delovanja detektivov. Cilji sprememb so izboljšanje kakovosti storitev, povečanje zaupanje javnosti v detektivsko dejavnost ter zagotavljanje skladnosti z evropskimi standardi varstva podatkov in zasebnosti. ZDD-2 nadomešča prejšnjo zakonodajo in se prilagaja sodobnim izzivom, ki jih prinašata tehnološki napredek in vse večja potreba po varovanju osebnih podatkov. Prinaša strožje zahteve za pridobitev licence, natančneje določa postopke izvajanja detektivske dejavnosti ter določa nova pravila glede sodelovanja detektivov z drugimi organi in organizacijami.
Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj (ZOMZKD), ki ureja posebnosti glede kazenske odgovornosti oseb, ki so izvršile kaznivo dejanje, ko so že bile stare štirinajst let, niso pa še dopolnile osemnajst let, in sankcije zanje; posebnosti glede postopka proti osebam, ki naj bi izvršile kaznivo dejanje, ko so že bile stare štirinajst let, niso pa še dopolnile osemnajst let, in posebnosti izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih tem storilcem.
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) temelji na ideji, da nihče ne more obdržati premoženja, za katerega ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s takimi postopki.
Področje upravnega postopka in digitalizacije
Vlada predlaga spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki bi lahko zmanjšale zaplete, povezane z večkratnimi obiski uradov ali dolgim čakanjem na odločbe. Zakonodajalec s predlogom sledi cilju večje učinkovitosti postopkov, izboljšanja uporabniške izkušnje, povečanja pravne varnosti in zagotavljanja ustavno ter mednarodnopravno dopustnih standardov v upravnem odločanju. Z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) se urejajo temeljna procesna razmerja med upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar ti odločajo o pravicah, pravnih koristih in obveznostih fizičnih in pravnih oseb s področja upravnega prava. Smiselno se pravila ZUP uporabljajo tudi v drugih javnopravnih zadevah, ki niso urejene s posebnimi procesnimi pravili, in v javnopravnih zadevah, v katerih zakoni neposredno napotujejo na ZUP.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v javno obravnavo poslalo osnutek Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUEUDHPUI). Ta zakon določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci), ter prekrške in globe v zvezi z izvajanjem Uredbe 2024/1689/EU.
Področje financ in davkov
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) ureja pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, pristojnosti državnih in drugih organov za pobiranje davkov, obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, način plačila, dan plačila, vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, obresti, zastaranje in druge materialnopravne določbe, varovanje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami Evropske unije, s tretjimi državami in ozemlji.
Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo nov predlog novele zakona (ZDavP-2P), ki v slovenski pravni red prenaša določbe direktiv o transakcijah s kriptosredstvi in davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij.
Področje nepremičnin in prostora
Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) določa vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov. Njegov namen je zagotoviti vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru, ter prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih in podatkov iz drugih javnih evidenc.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa cilje, načela in pravila urejanja prostora, udeležence, ki delujejo na tem področju, vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja, postopke za njihovo pripravo in sprejetje, njihovo izvedbo ter postopke umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena.
Področje energetike
Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE) določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave električne energije, pravice in varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije in trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo. Hkrati tudi ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo predlog sprememb zakona (ZUNPEOVE-B), ki se nanašajo na izdelavo kartiranja, določitev prednostnih območij za pospešeno uvajanje OVE, sodelovanja javnosti pri določevanju teh območij in pa izjeme pri presoji sprejemljivosti za naravo in presoje vplivov na okolje.
Področje delovnih razmerij
Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) na novo vpeljuje postopek po izdaji pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo. Tega morajo izvajati delodajalci v javnem in zasebnem sektorju. Po izkušnjah gre za postopek, ki ga je veliko delodajalcev izvajalo že prej in bi moral biti obvezen. Pisno opozorilo namreč lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi, vsaka odpoved pa je skrajno sredstvo.
Področje udeležbe delavcev pri dobičku
Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), ki velja v Sloveniji od leta 2008, omogoča vključitev zaposlenih v delitev dobička družbe, tudi če niso kapitalsko udeleženi v družbi. ZUDDob ureja udeležbo delavcev pri dobičku, ki je davčno ugodneje obravnavana. Udeležba pri dobičku je sicer dopustna tudi v kakšni drugi obliki, vendar za ureditev udeležbe pri dobičku zunaj okvirjev zakonske sheme ni davčnih in drugih olajšav.
Področje kaznivih dejanj in odškodninske odgovornosti
Kazniva dejanja pogosto vodijo v konkretne škodne posledice za žrtve kaznivih dejanj (oškodovance) - nastane jim bodisi premoženjska bodisi nepremoženjska škoda. Po slovenskem pravu velja v skladu s 353. členom Obligacijskega zakonika (OZ) za zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, tisti zastaralni rok, ki je predpisan za kazenski pregon, če je ta daljši od civilnopravnega.
Države se z represivnimi interesi ozirajo k dejanskemu (poškodbenemu) ali potencialnemu (ogrozitvenemu) širjenju infekcijskih ali pa zgolj nalezljivih bolezni. Gre za kaznivo dejanje, ki ga lahko stori bodisi strokovno usposobljena oseba (zdravstveni delavec) bodisi katerakoli oseba, ki bi lahko povzročila širjenje bolezni, bodisi naklepno ali malomarno.
Slovenija kot turistična destinacija: dosežki in strategije
Slovenija se je v zadnjih letih utrdila kot zelena, trajnostna in butična turistična destinacija, ki ponuja edinstvena doživetja in gostoljubne obraze turističnega sektorja.
Uspehi in priznanja
Leto, ki mineva, je znova pisalo prav posebne zgodbe slovenskega turizma, polne novih edinstvenih doživetij, prelomnih dogodkov, inovativnih zgledov in odmevnih uspehov. Obeležili smo 30 let sistematičnega trženja slovenskega turizma, leto pa je bilo polno priložnosti za še boljši, bolj trajnosten, bolj prijazen in vključujoč turizem. Zato je naša zadnja zgodba z letnico 2025 navdihujoča zbirka spominov na čudovite zgodbe, odmevne medijske objave, športne dosežke in dogodke, številne nagrade in druge uspehe minulega leta. Glas o Sloveniji je segel do številnih uglednih svetovnih medijev, ki so jo prepoznali kot trendovsko turistično destinacijo, predvsem zaradi njene trajnostne in butične usmeritve.
V minulem letu je na kulturnem nebu močno žarela Nova Gorica, ki je skupaj z italijansko Gorico nosila naziv Evropske prestolnice kulture. Več kot 700 dogodkov in skoraj milijon obiskovalcev je oživilo regijo in Slovenijo kot edinstveno destinacijo umetnosti, ustvarjalnosti in kulture predstavilo svetu.
Vnovič so zažarele zvezde slovenske kulinarike. Vrhunski, inovativni, pristni slovenski chefi so že šestič zapored prepričali poznavalce in ocenjevalce slovitega Michelinovega vodnika. V Michelinov vodnik je bilo za leto 2025 uvrščenih kar 72 restavracij, devet več kot lani. Tudi letos se s tremi Michelinovimi zvezdicami ponaša Hiša Franko chefinje Ane Roš, dve zvezdici ohranja krajnskogorska Restavracija Milka, kjer ustvarja chef David Žafran z ekipo.
Slovenija je ponovno pokazala, da je inovativna, napredna destinacija, ki soustvarja svetovne trende. Bila je prva država na svetu, ki si je kot celota prislužila naziv Zelena destinacija. Turizem razvijamo na okolju, lokalnim skupnostim in obiskovalcem prijazen način. Zelena shema slovenskega turizma je mednarodno prepoznano in večkrat nagrajeno orodje za razvoj trajnostnega turizma v Sloveniji; ob koncu leta 2025 je v družini Slovenia Green že 283 ponudnikov in destinacij. V letu 2025 je osem slovenskih destinacij prejelo priznanje 'Green Destinations Top 100 Stories'.
Projekt Sound like Slovenia / Zvočne zgodbe Slovenije so na konferenci SEMPL prejele zlato priznanje v kategoriji Inovativna uporaba novega medija. V okviru ITB Berlin 2025 so prestižne medvede prejeli projekti It's all in our nature, publikacija Čebelarski turizem, video z Joker Out. Publikacija Slovenia sport destination je bila na World Media Festivalu v Berlinu nagrajena z zlatim odličjem, medtem ko je kampanja Slovenia. It's all in our nature prejela srebrno priznanje. Svetovni festival turističnega filma na Japonskem je nagradil promocijski film Slovenian Culture: A bonfire of crativity, art, and craft z zlato nagrado in video Slovenia. It's all in our nature s srebrno nagrado. Med digitalne presežke leta so se uvrstili kampanja Slovenia. It’s all in our nature., projekt Varno v gore in Zvočne zgodbe Slovenije. V Milanu je na prestižni podelitvi nagrad Travel & Spa Awards, Slovenija prejela nagrado »Best Wellness Travel Destination«.
Alma, inovativna virtualna svetovalka na uradnem nacionalnem turističnem portalu slovenia.info, ki jo poganja umetna inteligenca, je Travel Tech projekt leta po izboru platforme Game Changer.
Strategije in orodja za prihodnost
Na začetku poletja smo zagnali Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST) in s tem naredili pomemben korak k uspešnemu, pametnemu in odgovornemu turizmu prihodnosti. To je sistem, ki povezuje razpršene podatke, omogoča stabilen pretok informacij in kompleksne analize ter podpira premišljeno odločanje in usklajen razvoj celotnega sektorja. NiST omogoča merjenje okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkov turizma ter podatkovno podprto odločanje za učinkovit trajnostni razvoj, upravljanje in trženje slovenske turistične ponudbe.
Leto 2025 je za Slovensko turistično organizacijo (STO) in slovenski turizem posebno: slavimo 30 let ustanovitve Centra za promocijo turizma Slovenije, predhodnika današnje STO, in s tem 30 let sistematičnega trženja Slovenije kot turistične destinacije. Z vizijo, inovativnostjo in predanostjo smo (z)gradili prepoznavnost in ugled Slovenije kot zelene, privlačne in konkurenčne destinacije v svetu. Slovenija je država neštetih priložnosti za povezovanje in snovanje avtentičnih in butičnih programov za potovanja, počitnice in dogodke.
V tem letu je bil koledar poslovnih dogodkov zares bogat in odmeven. S trajnostnim pristopom, avtentično in kakovostno turistično ponudbo in dinamično stojnico pa Slovenija navdušuje tudi na največjih turističnih borzah in sejmih - med drugim na ITB Berlin in WTM London, kot partnerska destinacija se je Slovenija letos predstavila na sejmih FerienMesse na Dunaju in Holiday World v Pragi. Tu je še EXPO, ki je letos potekal v Osaki na Japonskem.
Na spletnem mestu Slovenia.info za vas mesečno pripravljamo sveže, bogate, informativne zgodbe, ki predstavljajo najlepše kotičke Slovenije, njene destinacije in znamenitosti, novosti in namige za najbolj pristna in nepozabna doživetja Slovenije. Naše zgodbe nastajajo v tesnem sodelovanju s strokovnjaki in tistimi, ki najbolje poznajo turistične produkte - vse od aktivnih doživetij na prostem, razvajanj in skrbi zase v slovenskih termah, mestnih in kulturnih zanimivosti ter gastronomskih poslastic.
Še šestič teče kampanja Moja Slovenija, ki vabi in navdihuje k raziskovanju bogate kulturne dediščine ter edinstvenih doživetij, ki jih ponuja naša dežela. Kampanja spodbuja, da si vzamemo čas za mestni oddih, podčrtan s kulturo, aktivna doživetja v objemu neokrnjene narave, sproščujoče počitnice v termah ali gastronomska razvajanja z lokalnimi okusi. Slovenijo predstavljamo kot ustvarjalno destinacijo, ki ni le zelena in trajnostna, ampak tudi urbana in zgodovinsko vznemirljiva, s privlačno kulturno dediščino.
Slovenija je zeleno srce sredi Evrope, kjer vsak lahko najde nekaj zase. Težko boste našli tako majhen prostor, ki ponuja tako veliko. Štirje različni svetovi se stapljajo v čudovito simfonijo, ki jo začutite v kulturi, gastronomiji in naravnih čudesih.
Medijska krajina in svoboda novinarstva
V Sloveniji se soočamo z razpravami o vlogi medijev in njihovi neodvisnosti od politike. Primer oddaje Tarča na nacionalni televiziji izpostavlja napetosti med mediji in politično oblastjo.
Polemika okoli oddaje Tarča
Poslušamo in opazujemo polemike o nacionalkini oddaji Tarča, ki jo vodi Erika Žnidaršič. Čeprav je bila Tarča trn v peti že prejšnji vladi, so tudi novi šefi na Kolodvorski spoznali, da koncept te oddaje in njena voditeljica ne ustrezata njihovim željam. Kljub temu dejstvo ostaja, da je Tarča edina tovrstna oddaja na nacionalni televiziji, ki vsake toliko pošteno razburka politični in družbeni prostor v državi. Medijev, ki so kritični do politike in politikov, ni nikoli preveč.
Vpliv politike na medije
Politiki, zlasti tisti na oblasti, pogosto menijo, da lahko z mediji upravljajo podobno kot z državnimi podjetji. Če gre za javne medije, kot sta RTV Slovenija in STA, se jim to zdi celo normalno. Pri zasebnih medijih je vpliv težji, še posebej če imajo močne tuje lastnike. Vendar pa je na tnalu ravno nacionalna televizija, do katere se mnogi politiki obnašajo kot do plena. Če bi imeli uredniki na nacionalki dovolj poguma, da se postavijo po robu politikom, bi se z njimi drugače pogovarjali in razprave o prihodnosti oddaj, kot je Tarča, ne bi bilo.
Politiki si želijo podrejenih medijev, ki bodo zgolj prenašali njihove besede ljudstvu. Zaradi tega jih šokira, ko jim novinarji ali uredniki ne sledijo slepo. Politiki pogosto napadajo novinarje, jih zmerjajo ali zahtevajo neupravičeno veliko časa v programih, da bi predstavili svojo plat zgodbe. Če jim ne bomo rekli "stop", bodo to počeli še naprej in še bolj intenzivno.
Kulinarična ponudba in kuharski izzivi
Slovenija se uveljavlja kot destinacija vrhunske kulinarike, hkrati pa se na televizijskih zaslonih odvijajo zanimivi kuharski šovi.
Slovenska gastronomija na svetovni ravni
Vrhunski, inovativni, pristni slovenski chefi so že šestič zapored prepričali poznavalce in ocenjevalce slovitega Michelinovega vodnika. V Michelinov vodnik je bilo za leto 2025 uvrščenih kar 72 restavracij, devet več kot lani. Tudi letos se s tremi Michelinovimi zvezdicami ponaša Hiša Franko chefinje Ane Roš, dve zvezdici ohranja krajnskogorska Restavracija Milka, kjer ustvarja chef David Žafran z ekipo. Na spletnem mestu Taste Slovenia je zbrano najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija.
"Glej, kdo kuha": kuharski šov za mlade talente
Na Planet TV boste lahko od ponedeljka, 8. [mesec], ob 18. uri spremljali novo kuharsko oddajo "Glej, kdo kuha". Oddajo bo vodila Katarina Mala, male in velike kuharje pa bo usmerjal priznani kuharski mojster Branko Podmenik. V oddaji bodo kuhali otroci, pri izzivu pa jim bodo pomagali slovenski zvezdniki. V vsaki oddaji bomo spremljali dva kuharska para; kuhalnico bo vihtel mali šef, ki je v kuhanju vsestranski in zna pripraviti jedi, o katerih lahko nekateri odrasli in izkušeni kuharji le sanjajo.
Šov je poseben tudi zato, ker bodo zvezdniški kuharji nastopili v vlogi, ki je niso ravno vajeni. Postavljeni bodo namreč v podrejeni položaj. Voditeljica oddaje Katarina Mala se novega izziva nadvse veseli; za pevko in igralko je vodenje oddaje izpolnitev kariernih želja. Prvi mladi kuharji, ki jih je spoznala, so pravi zgled in navdih - samozavestni in osredotočeni. Kuharska igra bo dobro začinjena, saj kuharsko znanje ne bo dovolj za končno zmago. Tista dvojica, ki se bo pri nalogi bolje odrezala, se bo uvrstila v naslednjo oddajo, kjer se bo spopadla z novim kuharskih parom in novim kuharskim izzivom.
Priznani kuharski mojster Branko Podmenik, nekdanji član kuharske reprezentance, pedagog in promotor slovenske kuhinje, bo imel ključno vlogo, saj bo on tisti, ki bo odločil, kateri kuharski par se bo bolje izkazal. Z otroki ima kar nekaj izkušenj, mladi kuharji, ki jih je spoznal med pripravami na oddajo Glej, kdo kuha, pa so ga navdušili tako z znanjem kot z motivacijo. Vedo, da kuhanje ni igra in da je pri delu treba upoštevati precej stroga pravila tako pri higieni kot pri pripravi. Njegovo delo bo vse prej kot lahko, saj bodo odločale najmanjše podrobnosti.
Oddaja Glej, kdo kuha bo na sporedu od ponedeljka do petka ob 18. uri. Veliko tekmovanje malih šefov se bo začelo v ponedeljek, 8. 2.