Šentjanževka (

O Rastlini Šentjanževki
Šentjanževka spada v družino krčničevk (
Listi so ovalno jajčasti, eliptični, skoraj brez pecljev, nasprotno nameščeni in po površini nekoliko prosojno pikčasti. Če liste pridržimo proti svetlobi, opazimo številne prosojne pike, v katerih je eterično olje. Rastlina ima tudi črne pike, ki vsebujejo rdeče olje.
Cvetovi so zlato rumene barve, zvezdaste oblike in sestavljajo gosta metličasta socvetja. Ima pet zelenih čašnih listov in pet rumenih venčnih listov. Ko rumene cvetove zmečkamo med prsti, se le ti rdeče obarvajo, kar je značilen znak prave zdravilne šentjanževke.
Kje in Kdaj Nabiramo Šentjanževko
Šentjanževka je rastlina sonca in najbolje uspeva na sončnem rastišču ter na tleh, ki so nekoliko bolj suha in revna, pogosto apnenčasta. Raste na suhih travnatih pobočjih, ob gozdovih, poteh, grmičevjih in nasipih. Razširjena je po vsej Evropi, razen na skrajnem severu, pa tudi v Severni Afriki in Zahodni Aziji.
Nabiramo jo od junija do avgusta, še najbolje pa takrat, ko ravno začne cveteti, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Priporočljivo je nabiranje v opoldanskih urah ob sončnem in toplem vremenu. Nabiramo samo cvetoče dele šentjanževke, in sicer zgornji del rastline, približno 15 cm dolge poganjke. Največ zdravilnih učinkovin namreč vsebujejo cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij.
Zelišča nabiramo zdrave in neobremenjene s pesticidi, ne ob cestah. Pomembno je, da nabiramo v miru in s spoštovanjem do rastlin, pri čemer ne poberemo vseh cvetov z ene rastline, da se lahko ta obnavlja.

Zdravilni Učinki Šentjanževke
Šentjanževka vsebuje številne učinkovine, med drugim eterično olje, flavonoide, čreslovine, hipericin, hiperforin, fenolne kisline, ksantone in biflavone. Te učinkovine dajejo šentjanževki veliko vrednost.
- Hipericin je spojina, ki daje šentjanževemu olju rdečo barvo in se nahaja v temnih pikah na robu zelenih listov in na venčnih listih.
- Hiperforin je po mnenju več avtorjev najbolj pomemben za antidepresivno delovanje.
- Eterično olje se nahaja v žlezah, ki jih lahko vidimo kot majhne prozorne pike na venčnih in stebelnih listih.
- Flavonoidi usklajujejo delovanje osrednjega in avtonomnega živčevja.
Šentjanževka velja za eno najbolj raziskanih zdravilnih rastlin. Njena učinkovitost je potrjena pri blagih do srednje težkih depresivnih stanjih, ki jih spremljajo potrtost, pomanjkanje energije, izguba zanimanja, razdražljivost in nerazpoloženje. Antidepresivni učinek šentjanževke nastopi zaradi medsebojnega farmakodinamičnega delovanja različnih učinkovin, ki zavirajo ponovni privzem živčnih prenašalcev, kot so dopamin, noradrenalin in adrenalin, ter povečujejo število receptorjev za te prenašalce v možganih.
Poleg tega ima šentjanževka tudi protibolečinsko (za bolečine v mišicah), protivirusno, protivnetno, protibakterijsko in protirakavo delovanje. Vpliva tudi na prebavila in izločala, saj pomaga pri občutljivem in vnetem želodcu in dvanajstniku, spodbuja delovanje prebavnih žlez in apetit ter deluje diuretično, saj spodbuja delovanje ledvic.
Rastlina je lahko v pomoč ženskam v menopavzi pri težavah s pomanjkanjem energije, razdražljivostjo, nespečnostjo in potrtostjo.
Priprava Zdravilnih Pripravkov iz Šentjanževke
Iz šentjanževke lahko pripravimo različne pripravke za domačo lekarno.
Šentjanževa Tinktura (v Žganju)
Tinktura je alkoholni izvleček, kjer so učinkovine šentjanževke bolj koncentrirane zaradi namakanja rastline v alkoholu. Je odličen pripravek za notranjo uporabo pri psihičnih težavah, kot so depresija, tesnoba, nespečnost, pa tudi za revmatizem, če se uporablja za vtiranje.
Recept za šentjanževo tinkturo v žganju (vodki/brandyju)
Sestavine:
- 1 skodelica posušene šentjanževke (ali 2 skodelici sveže, rahlo ovenele šentjanževke)
- 500 ml visokokakovostnega žganja (vodke, brandyja ali 70-odstotnega etanola)
- Steklenica z nepredušnim pokrovom (po možnosti iz temnega stekla)
Postopek priprave:
- Priprava zelišč: Če uporabljate svežo šentjanževko, jo nežno sperite pod hladno vodo in narežite na majhne koščke ali jo rahlo stolčite. Pomembno je, da so cvetovi vsaj delno posušeni (nekaj ur do nekaj dni), da iz njih izhlapi voda, saj voda v pripravku lahko povzroči plesen. Če uporabljate posušeno šentjanževko, je pripravljena za uporabo.
- Namakanje zelišč: Zelišča položite v čisto stekleno steklenico. Prelijte jih z žganjem, tako da so popolnoma prekrita. Pazite, da ne napolnite steklenice povsem do vrha - pustite približno 2 cm prostora.
- Shranjevanje in maceriranje: Steklenico tesno zaprite in jo postavite na hladno, temno mesto. Tinkturo pustite stati 4 do 6 tednov. Vsak dan steklenico nežno pretresite, da se zelišča in alkohol dobro premešajo. Nekateri priporočajo namakanje na soncu za olje, vendar za alkoholne izvlečke je bolj primerno temno in hladno mesto, da se ohranijo učinkovine.
- Cejenje: Po 4 do 6 tednih tinkturo precedite skozi fino sito ali gazo v čisto steklenico. Zelišča stisnite, da iz njih iztisnete čim več tekočine.
- Shranjevanje tinkture: Precejeno tinkturo hranite v temnih stekleničkah s kapalko na hladnem in temnem mestu. Tako pripravljena tinktura je uporabna do 2 leti.
Uporaba šentjanževe tinkture:
Za lajšanje blage do srednje težke depresije, tesnobe, nespečnosti in splošnega slabega počutja se priporoča 20 do 30 kapljic tinkture, ki jih lahko vzamete 2 do 3-krat dnevno, razredčene v vodi ali soku. Kura naj traja dalj časa, približno 4-6 tednov, predvsem v zimskih mesecih. Pri revmatičnih obolenjih se tinktura uporablja za vtiranje.
Šentjanževo Olje
Šentjanževo olje je izjemno cenjeno naravno zdravilo za nego kože. Uporabljamo ga pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah, sončnih in drugih opeklinah, oparinah, kožnih vnetjih, suhi in razpokani koži, pa tudi pri težavah s hemoroidi, vnetjih spolovil in razdraženosti kože po piku žuželke. Pospešuje rast povrhnjice in deluje protibakterijsko.
Recept za šentjanževo olje
Sestavine:
- 200 gramov svežega, rahlo ovenelega cvetja šentjanževke (ali 10 g svežih cvetov na 100 ml olja)
- 1 liter hladno stiskanega oljčnega olja (lahko tudi sončnično, sezamovo, jojobino ali mandljevo olje)
- Čista in suha steklena posoda (po možnosti iz temnega stekla)
Postopek priprave:
- Priprava cvetov: Sveže cvetoče vršičke postavite v stekleno posodo. Cvetje lahko tudi stolčete. Izredno pomembno je, da so cvetovi vsaj delno posušeni (nekaj ur do nekaj dni), da v olju ni vode, ki bi povzročila plesen.
- Namakanje: Cvetove prelijte s hladno stiskanim olivnim oljem, tako da so vsi cvetovi popolnoma potopljeni.
- Maceriranje: Posodo pokrijte z gazo (prvi teden, da voda iz zelišča izhlapi) ali jedilno folijo in jo postavite na toplo, sončno mesto (npr. na okno, a se izogibajte direktnemu žgočemu soncu čez dan, raje izberite zmerno sonce, da olje ne postane žarko). Pripravek namakamo od tri do šest tednov. Vsebino nekajkrat pretresemo ali dobro premešamo, da olje postane obarvano. Olje bo po tem času dobilo tipično rubinasto rdečo barvo.
- Cejenje in shranjevanje: Olje po končanem namakanju precedimo in prelijemo v temne steklenice, ki jih dobro zapremo. Hranimo ga v hladnem in temnem prostoru. Izdelek je uporaben približno pol leta ali več. V primeru, da olje pretirano spremeni vonj, izdelek zavržemo.
Šentjanžev Čaj
Čaj ali poparek je primeren ob blažjih stanjih potrtosti, psihične izčrpanosti, brezvoljnosti, splošnem slabem počutju, pomanjkanju apetita, nespečnosti in kot podpora čustvenemu ravnovesju. Koristen je tudi ob želodčnih težavah.
Priprava šentjanževega čaja
Dve čajni žlički zdrobljene rastline prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5 - 10 minut, nato ga precedimo. Na dan lahko spijemo do tri skodelice sveže pripravljenega čaja. Čaj lahko nepretrgoma pijete največ šest tednov, še posebej v zimskih mesecih. Za otroke po 3. letu starosti je priporočena ena skodelica zjutraj in zvečer, za otroke do treh let pa polovična mera.
Šentjanževa Kopel
Kopel iz šentjanževke pomaga pri šibkih kosteh in živčnih boleznih, deluje pomirjajoče.
Priprava kopeli
Vzamemo svežo ali posušeno šentjanževko, jo narežemo na majhne koščke in zavijemo v gazo, da dobimo mošnjiček ali vrečko. To obesimo tako, da teče vroča voda preko nje v kopel. Po tem se okopamo.
Opozorila in Previdnostni Ukrepi
Kljub mnogim zdravilnim učinkom je pri uporabi šentjanževke potrebna previdnost, saj lahko vpliva na presnovo nekaterih drugih zdravil in povzroči fotosenzibilizacijo.
Medsebojno Delovanje z Zdravili
Šentjanževka lahko zmanjša koncentracijo v krvi in s tem učinkovitost množice drugih zdravil, saj vpliva na jetrni encimski sistem. Zato velja splošno pravilo, da šentjanževke ne smemo sočasno jemati z drugimi zdravili, oziroma smemo tako ravnati samo po posvetu z zdravnikom. Pomembno je, da šentjanževke ne uživamo skupaj z zdravili za:
- preprečevanje krvnih strdkov,
- zaviranje imunskega sistema po presaditvi organov,
- zdravljenje okužbe s HIV,
- zdravljenje depresije (poveča se tveganje za resne neželene učinke, če se jemlje skupaj s sinteznimi antidepresivi),
- uravnavanje plodnosti (kontracepcijske tabletke - njihova učinkovitost se lahko zmanjša),
- srce in ožilje,
- raka in številne druge bolezni.
Z jemanjem šentjanževke je potrebno prenehati vsaj 10 dni pred predvidenim operativnim posegom.
Nosečnicam, doječim materam in otrokom mlajšim od 18 let se zaradi pomanjkljivih podatkov o varnosti uporaba šentjanževke odsvetuje. Med jemanjem pripravkov iz šentjanževke je odsvetovano tudi uživanje alkoholnih pijač.
Fotosenzibilizacija in Neželeni Učinki
Šentjanževka je sicer učinkovita in varna rastlina za uporabo, ki jo ljudje dobro prenašajo. Neželeni učinki so zato redki in blagi, vendar se lahko pojavijo prebavne motnje, glavobol, nemir, utrujenost, slabost in preobčutljivostne reakcije na koži.
Preobčutljivost na svetlobo ali fotosenzibilizacija se kaže na koži kot rdečica, podobna sončnim opeklinam. Do takšnega pojava naj bi prišlo šele ob 30-krat večjem odmerku šentjanževke od tistega, ki se ga uporablja za zdravljenje. K občutljivosti na svetlobo so bolj nagnjeni ljudje s svetlo poltjo in kožnimi obolenji, ki prekomerno uživajo šentjanževko.
Pomembno je, da šentjanževega olja ne nanašamo na kožo, ko smo izpostavljeni sončni svetlobi (npr. med sončenjem), saj hipericin povzroči fotosenzibilnost. Šentjanževega olja ne smemo uporabljati kot nadomestek za sončno kremo z zaščitnim faktorjem, saj kože ne ščiti pred škodljivimi vplivi UV sevanja. Uporabljajte ga le zvečer ali ko ne boste več izpostavljeni soncu.

Zanimivosti in Ljudsko Izročilo
Šentjanževka ima v ljudskem verovanju čarobno in obredno vlogo, o čemer pričajo številne legende in vraže. Prva legenda pravi, da je rastlina dobila ime po Janezu Krstniku, po krščanski legendi pa naj bi zrasla iz kapelj njegove krvi. Znanstveno ime Hypericum perforatum ima več razlag, ena pa se nanaša na grško "hyper eikon", kar pomeni "ki velja za vsako predstavo; za vsako sliko", kar se nanaša na veliko zdravilno moč rastline.
Nekoč je veljalo, da šentjanževka še posebej dobro učinkuje proti zlim duhovom in drugim nesrečam, če jo trgamo ob poletnem sončnem obratu ali kresu. Verjeli so, da jim bo rastlina pomagala najti ljubljenega, ozdraviti bolezni in odvrniti strele. Fantje in dekleta so si vejice šentjanževke dajali v čevlje ali žep, saj so verjeli, da bodo tako postali bolj privlačni. Ena izmed vraž pravi, da naj dekle v času kresa izkoplje korenino šentjanževke in jo položi pod blazino.
V Nemčiji, kjer je uporaba šentjanževke še posebej razširjena, se zdravilo za zdravljenje depresije iz šentjanževke lahko dobi v lekarnah na recept. V Sloveniji je tudi možno kupiti zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček šentjanževke.
Zanimivo je, da rod Hypericum obsega skoraj 400 vrst, a le vrsto Hypericum perforatum uporabljamo v medicinske namene.
tags: #sentjanzevka #v #zganju #recept

