Semenski krompir predstavlja ključni element za uspešno pridelavo te priljubljene rastline. Ne uporablja se neposredno za prehrano, temveč služi kot seme za sajenje, zagotavljajoč zdrav pridelek, visoko rodnost in dobro odpornost na bolezni ter stresne razmere. V naši ponudbi boste našli širok izbor kakovostnih sort, ki bodo zadovoljile potrebe najzahtevnejših pridelovalcev.
Sortna raznolikost semenskega krompirja
Ponujamo različne sorte semenskega krompirja, ki se med seboj razlikujejo po času zrelosti, uporabnosti v kuhinji ter odpornosti proti boleznim. Vsaka sorta je izbrana zaradi svojih prednosti, kot so visoki pridelki, dobre sortne lastnosti in prilagodljivost različnim talnim in klimatskim pogojem.
Zgodnje sorte
Med zgodnjimi sortami izstopa sorta Arrow, ki nas razveseli z zelo velikimi gomolji, pobranimi že 60 dni po sajenju. Nova sorta La Strada tvori velike okrogle gomolje in je v Sloveniji že preizkušena. Odlikujejo jo debeli gladki gomolji in obilni pridelki tudi v stresnih klimatskih razmerah. Sorto La Strada pobiramo 70 do 85 dni po sajenju. Sorti Arrow in La Strada sta izredno okusni, saj imata višjo vsebnost suhe snovi kot druge zgodnje sorte na trgu.
Srednje pozne in pozne sorte
- Carolus je srednje pozna EKO sorta, ki je imuna na plesen na listih in gomoljih.
- Med zelo odpornimi sortami, ki ob minimalni zaščiti zagotavljajo odlične pridelke, je pozna sorta Rudolph. Pobiramo jo 110 do 130 dni po sajenju in je manj občutljiva na plesen. Rudolph ima globok koreninski sistem, ni občutljiv na poletno sušo in se odlično skladišči.
- Levante je sorta krompirja prihodnje generacije, ki je imuna na plesen na listih in gomoljih. Dobro se skladišči in je primerna za ozimnico.
- Agria je pozna sorta, ki se v kleti dobro ohrani in je primerna za ekološko pridelavo. Odlična je za pripravo pommes frites (pomfri).
- KIS Mangart je nova sodobna pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti.
- KIS Tamar je nova pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti.
EKO sorte
Vrtičkarji se vsako leto soočajo s propadom pridelka zaradi krompirjeve plesni. Težav je lahko konec, če izberete EKO sorte, ki so imune na krompirjevo plesen. V vrtu tako ni treba uporabljati zaščitnih sredstev. Kot primer izstopa EKO sorta Alouette, ki je imuna na krompirjevo plesen. Sadite lahko tudi srednje pozno EKO sorto Carolus, ki je imuna na plesen na listih in gomoljih.
Ključni dejavniki za uspešno pridelavo
Pomen certificiranega semenskega krompirja
Osnova za zdrav pridelek krompirja je certificirano seme, ki je označeno z belo ali modro etiketo. Pridelovalci, ki pridelujejo ali dodelujejo semenski krompir z belo etiketo, pridelajo semenski krompir z modro nalepko. Semenska proizvodnja poteka pod strogim nadzorom inšpektorja. Pomembno je razumeti, da seme z belo etiketo, kupljeno in posajeno doma, po kakovosti ni enako semenu z modro nalepko, ki ga kupimo v trgovini. Zato je treba kupiti seme modre ali bele etikete v trgovini.
Domače seme je največkrat okuženo z glivičnimi, virusnimi in bakterijskimi boleznimi, kot so krompirjeva plesen, bela noga in navadna krastavost. Te bolezni prenašamo v tla z domačim semenom in jih tako dolgoročno zadržujemo v zemlji.
Bolezni in odpornost krompirja
Virus Y (PVY), ki ga uvrščamo v družino rastlinskih patogenov Potyviridae, prizadene večjo količino pridelka, pogoste pa so tudi številne tvorbe na samih gomoljih, znane kot PTNRD (potato tuber necrotic ringspot desease). Rastline z virusom Y okužijo listne uši, virus pa se prenaša tudi z okuženimi semenskimi gomolji.
Zgodovina in razvoj sorte 'Igor'
Predavanje v sklopu Znanost na cesti z naslovom »Tudi krompir lahko zboli« je predstavilo delo dr. Špele Baebler z Nacionalnega instituta za biologijo, ki se ukvarja z boleznimi, katerim je slovenska sorta ‘Igor’ tako podvržena, da je ni več smiselno gojiti. Kmalu po drugi svetovni vojni je Kmetijski inštitut Slovenije pričel s križanjem različnih vrst krompirja, primernih za slovenska polja, podnebje in jedce. Igor je ena izmed teh sort, javnosti pa so ga predstavili že leta 1965. Ena izmed priljubljenih lastnosti sorte Igor je bila lastna semenska baza, kar je omogočalo kmetom, da so ga po prvem nakupu sami razmnoževali doma. Ime naj bi dobil po Tonetu Peternelu - Igorju.
Po mnenju mnogih so svetovne živilske korporacije zaradi želje po večanju dobička načrtno uničile izvirni slovenski krompir in kmete prisilile v vsakoletno nakupovanje svežega semena.
Igorja je resnično pokončalo tradicionalno slovensko kloniranje. Sajenje Igorja je potekalo tako, da so se debeli krompirji porabili za prehrano, piškavi pa so se shranili v kleti. Gomolje so razkrhljali in potaknili v zemljo, kar pomeni, da se je krompir kloniral. Zaradi kloniranja s skrhanim žepnim nožičem je bila cela njiva polna klonov. Čeprav imajo zelene kroglice tudi seme, cvetijo in rastejo, pa zelene dele napadajo listne uši, ki prenašajo viruse. Za pravi semenski krompir se nadzemni zeleni deli uničijo pred pojavom leteče golaznine, junija ali v začetku julija, s čimer se gomolji obvarujejo pred okužbo. Krompir spada med razhudnike, kot tudi tobak, paprike, jajčevci in paradižniki.
Eksperiment z rejoenjem krompirja
Na predavanju sta bila predstavljena dva Igorja: okužen in zdrav. Seklona sta bila nekaj dni v epruvetkah z agarjem, nato presajena v zemljo. Po mesecu dni sta se dodobra vkoreninila in pognala nekaj dodatnih listov. Sledila je faza obglavljanja, ko so odrezali steblo krompirja nekaj centimetrov nad koreninami. Nato so pripravili donatorske sadike paradižnika, jih pomešali s krompirjevimi in jih spojili. Tanek plastični obroček je preprečeval izsušitev in stabiliziral rastlino. Že po nekaj dneh so se pojavili novi poganjki, kar je bil znak uspešne operacije. Operacija »Igor 2.0« bo potekala tudi v 2016, letos pa bo pridelek Igorja najprej kloniran na dvorišču.
Potato Growing Underground Time Lapse - 92 Days
Načini sajenja krompirja
Francoski način (pod slamo)
Pri tem načinu sajenja je treba tla samo površinsko rahljati. Sledi polaganje slame na greben, ki je na začetku visok pol metra. Po prvem močnejšem deževju se slama poleže. Če je slama povsem pri tleh, jo je treba dodati pred razraščanjem nadzemnega dela. Krompir, ki ga sadimo pod slamo, je zelo enostavno pobirati: nadzemni del pokosimo, slamo pa enostavno in hitro odmaknemo.
Klasičen način
Pri klasičnem načinu sajenja je treba tla pripraviti drugače. Razdalja med grebeni je približno 60 cm. Grebene vrtičkarji največkrat oblikujejo ročno, lažji in hitrejši način pa je priprava jarkov s frezo in plugom. Z izbiro imunih in zelo odpornih sort boste varni pred boleznimi. Nove sorte bolje prenašajo ekstremne vremenske razmere, učinkovito izrabljajo hranila in vodo.
Slovenska pridelava in priporočila
V Sloveniji je pridelanega dovolj krompirja za lastne potrebe. Ob dobri letini se pridelka približno 120.000 ton tržnega krompirja, kar nanese 60 kilogramov na prebivalca. Slovenci se čedalje bolj nagibajo k rumenim sortam krompirja, ki predstavljajo skoraj polovico tržnega deleža, medtem ko so bele in krem bele sorte še vedno priljubljene kot standard slovenskega okusa. Pozivamo vas, da kupujete v Sloveniji pridelan krompir, s čimer boste pomagali vzdrževati domačo pridelavo in stabilen sistem samooskrbe.
Za pripravo okusnih krompirjevih jedi obstajajo posebni recepti, ki so združeni v elektronski knjižici. V njej so predstavljene tradicionalne krompirjeve jedi iz cele Slovenije.