Savinjska regija je pokrajina dveh obrazov, ki se čudovito dopolnjujeta. Na eni strani vas pričaka mogočnost Kamniško-Savinjskih Alp, na drugi pa mehka, zelena ravnica, kjer že stoletja uspeva zeleno zlato - hmelj. Ta ledeniška dolina ponuja odlično izkušnjo za tiste, ki iščejo lepote gorskega sveta brez prevelikega napora. Urejena Pot po Logarski vas popelje mimo glavnih naravnih znamenitosti vse do konca doline, kjer navduši 90-metrski slap Rinka.
Le malo nižje ob toku reke Savinje vas pričaka Mozirski gaj. To ni navaden park; je cvetlična pravljica, ki so jo domačini zgradili na nekdanjem smetišču, danes pa tam cvetijo milijoni cvetlic. Sprehod med tematskimi vrtovi, starimi kmečkimi hišami in mlini na vodo vas popelje v čas, ko je bilo življenje preprostejše.
Regija dveh obrazov: naravne lepote in zeleno zlato
Ko se dolina odpre, se pokrajina spremeni v neskončna polja hmelja. Hmeljarstvo je v teh krajih način življenja in Savinjska dolina je tista, ki Slovenijo uvršča med svetovne hmeljarske velesile. V Žalcu si lahko v Ekomuzeju ogledate, kako so hmelj obirali nekoč, nato pa se odpravite do svetovno znane Fontane piv Zeleno zlato. Pitje piva iz fontane sredi mesta je unikatno doživetje, ki združuje lokalno tradicijo in sodobno kreativnost. Je poklon vsem generacijam hmeljarjev, ki so to dolino obarvali v zeleno.
River food: Kulinarično popotovanje ob Savinji
Čeprav je turistično ta del Štajerske še razmeroma nerazvit, je tu mogoče najti super ponudbo: River food - postani chef za en dan. Ta iniciativa je poskus in priložnost, da dolino zelenega zlata ob kulinaričnem doživetju odkrijejo in spoznajo tuji, pa tudi domači gostje. River food bi lahko prevedli kot hrano, ki nam jo daje reka. A kakor pojasni direktor Galerije okusov Gašper Puhan, ime ni mišljeno le v ozkem pomenu, »da gostje okusijo tisto, kar nam daje reka. Je tudi življenje, ki ga Savinja ponuja: od vseh naplavnih površin, kjer so danes pašniki, pa do mlina in postrvi, ki se na koncu znajde na našem krožniku.«
Projekt River food, ki se razvija že dobro leto, je kulinarično popotovanje ob Savinji od njenega izvira pa vse do njenega »priključka« v urbano okolje. Namen te zgodbe sta razvoj in promocija ključnih turističnih točk, ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja. »Hmelj je lokalna zgodba, ki nas pozicionira in je tisto, česar drugod turisti ne dobijo,« pravi Puhan.
Poleg tega, da je popotovanje naravnano izobraževalno, je tudi interaktivno. Obiskovalec ne le da se seznani z izvorom in načinom pridelave lokalne hrane ter spozna domačine, ki to hrano z ljubeznijo in znanjem pridelujejo in predelujejo, temveč kulinariko tudi soustvarja.
Postajališča na kulinarični poti "River food"
Lastna izkušnja obiskovalca, ki mu je dolina poznana že od otroštva, skupaj z Gašperjem Puhanom, se je začela s poldnevno turo. Topel in profesionalen sprejem je že od začetka nakazoval, da v River food, ki je, kakor je dejal gostitelj, postal njihova filozofija, res verjamejo, v središče pa postavljajo gosta.
Soržev mlin v Novi Cerkvi: Tradicija mlinarstva in ekološko kmetovanje
Prva pot obiskovalce po lokalni cesti vodi do Sorževega mlina v Novi Cerkvi. Kmetijo je leta 1865 kupil praded Otona Samca, ki je že četrti rod družine in kljub svojim sedmim desetletjem življenja vsa dela opravlja sam, »za kampanjska dela pa dobi pomoč«, razlaga prijazni gospod, povsem predan svojemu delu, po duši kmet in ljubitelj narave. Ekološko kmetuje že 32. leto, na poljih pa izmenično prideluje piro, stare sorte pšenice ter bele in rumene koruze, spomladanski ječmen in vsako leto tudi ajdo. Sicer že vajen obiskov si želi, da ljudje po ogledu mlina na hrano gledajo drugače. »Da pred odhodom v velike nakupovalne centre pomislijo, ali lahko kje drugje dobijo to živilo, sicer malce dražje, a kakovostnejše.«
Kmetija Flis v Šempetru: Od hmeljarstva do predelave mleka
Vijugasta pot pelje naprej proti Šempetru do kmetije Flis, katere lastnik je živinorejec Damijan Četina. Kmetija se je do osamosvojitve ukvarjala s hmeljarstvom, zdaj pa so, tudi zaradi padca cen mleka med krizo, usmerjeni v predelavo mleka - predelajo ga že skoraj polovico. Njihove izdelke lahko najdete v njihovi trgovinici in tudi na policah drugih trgovin. Imajo 170 glav živine, od teh je 85 krav molznic, ki pa se same pomolzejo. »Že enajst let molzemo z robotom, kar pomeni, da se gre krava pomolst, ko sama želi,« pojasni Četina. Četudi že sami več let omogočajo vodene oglede, so veseli dodatne promocije lokalne hrane v projektu River food.
GEA Monobox - Avtomatiziran sistem za molžo
Kmetija Rojnik in pivovarna Green Gold Brewing: Pivo iz srca hmeljarske doline
Le dobrih sto metrov stran je kmetija Rojnik, še ena zgodba, vpeta v barvo zelenega zlata, kjer se s hmeljarstvom ukvarjajo že približno 150 let. »Dobrodošli v pivovarni Green Gold Brewing, kjer pivo varimo od leta 2016,« pozdravi Marta Rojnik, mati Luke, mladega lastnika pivovarne, ki je pivovarsko zgodbo začel v garaži, a je povpraševanje kmalu preseglo ponudbo, zato so se začeli širiti. Njihova zgodba je lokalna: s polja v kozarec oziroma pločevinke, ki izstopajo z barvitimi karikaturami. Takoj se začuti predanost, ljubezen do hmelja in piva, lokalnega okolja, predvsem pa to, da v svojo zgodbo sami močno verjamejo.
Galerija okusov v Novem Celju: Sklepno dejanje in ustvarjalnost gosta
Od Šempetra pot zavije proti Novemu Celju. Sklepni del doživetja je v Galeriji okusov, kjer se v sproščenem in dovršenem ambientu ob zvoku džeza prepustiš razvajanju brbončic z okusi Savinjske doline - hrano, pripravljeno iz lokalnih sestavin. V objemu baročnega parka Novo Celje, kjer stoji dvorec, zgrajen po vzoru dunajskega Schönbrunna v 18. stoletju, si popotnik v Galeriji okusov ustvari večhodni meni visoke kulinarike - pod oblikovanje krožnika se podpiše sam.
In kakšno vlogo ima obiskovalec kot »chef kuhinje«? Da si denimo sam natrga zelišča za govejo juho, ročno stepe smetano, pozabava pa se ob oblikovanju krožnika, na katerem je bila postrv, ujeta le nekaj metrov stran od restavracije.
GEA Monobox - Avtomatiziran sistem za molžo
tags: #savinjsko #saleska #regija #znacilna #prepoznavna #jed