Povezava med glasbo, sadjem in zelenjavo presega zgolj poslušanje. Različne raziskave in primeri iz prakse kažejo, da ima glasba lahko dejanski vpliv na rast rastlin, medtem ko se zelenjava lahko celo spremeni v edinstvene glasbene instrumente. Poleg teh zanimivih interakcij je ključnega pomena tudi kakovost pridelkov, ki jo analizirajo in spremljajo organizacije, kot je Environmental Working Group (EWG).
Glasba in Rast Rastlin
Rastline se, podobno kot ljudje, odzivajo na določene dražljaje iz okolja. Znanstveniki so ugotovili, da se poleg gravitacije odzivajo tudi na zvoke. Zvok potuje po zraku ali vodi in povzroči vibracije delcev, kar lahko vpliva na fiziološke procese v rastlinah. Raziskave so pokazale, da se v prisotnosti zvoka hranilne snovi premikajo hitreje, kar pospeši presnovo in posledično tudi rast rastlin.
Opaziti je bilo tudi izboljšanje kalitve semen pod vplivom določene glasbe. Med različnimi vrstami glasbe in instrumenti so se kot posebej stimulativen izkazali zvok violine ter klasična in indijska tradicionalna glasba. Nekateri celo verjamejo, da k rasti prispeva tudi ogljikov dioksid, ki ga izdihamo proti rastlini, ko ji govorimo.
Ko Zelenjava Postane Glasbilo: Dunajski Zelenjavni Orkester
Dunajski zelenjavni orkester, ustanovljen pred sedmimi leti, je edinstvena glasbena skupina, ki igra izključno na instrumente, narejene iz zelenjave. Namesto tradicionalnih kitar in bobnov so njihova glasbila preprosto korenje in kumare. Na svojih turnejah, kot je predstavitev novega CD-ja "Atomate", so repertoar zelenjavnih glasbil razširili še z inovativnimi kreacijami, kot sta "kumarofon" in "marimbaradič".
Za ta orkester glasba predstavlja prenašanje struktur elektronskega zvoka v instrumentarij zelenjavnega vrta. Poleg instrumentov iz sveže zelenjave za dodatne zvočne učinke poskrbijo tudi gospodinjske naprave, kot sta kuhinjski nož in mešalnik. S tem pristopom izvabljajo popolnoma nove tonske kombinacije, ki jih z običajnimi glasbili ni mogoče ustvariti.
Prepletanje Kmetijstva in Glasbe: Zgodba Kmetije Rožej
Na Kmetiji Rožej so kmetijske, poklicne in ljubiteljske dejavnosti vseh družinskih članov med seboj tesno povezane. Poleg osrednje dejavnosti - pridelave jabolk in češenj - ter predelave jabolk v sokove, kise in krhlje, se mlajša generacija posveča tudi oblikovanju lesa, čebelarjenju, reji konj in predvsem glasbi.
Kmetija se je sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko jo je prevzela Ivanka, preusmerila v sadjarstvo. Ohranili so dvohektarski travniški nasad starih sort jabolk in uredili 1,8 hektarja trajnih intenzivnih nasadov z devetimi različnimi sortami jabolk ter 0,3 hektarja nasadov češenj. Nasadi so zaščiteni z mrežo proti toči, češnjev nasad pa tudi pred sončnimi ožigi in ptiči. 95 % svežega sadja in izdelkov prodajo javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem.
Glasbena Tradicija Družine Rožej
Glasba je pri hiši Rožej doma že od nekdaj. Oče Tomaž igra harmoniko in kitaro, in vsi trije otroci - Monika, Luka in Matevž - so odraščali z glasbo. Ustanovili so Trio Rožej, ki ga sestavljajo Monika na citrah, Luka na kitari in Matevž na violini. Brata se z glasbo ukvarjata ljubiteljsko, Monika pa se je odločila za profesionalno glasbeno pot. Citre je začela igrati pri devetih letih in svoje izobraževanje nadaljevala na univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je diplomirala in magistrirala z odliko.
Poleg citer Monika igra tudi violino, oprekelj in klavir. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dosegala odlične rezultate in veliko koncertira po Sloveniji ter v tujini, tako solistično kot v različnih zasedbah z eminentnimi glasbeniki. Čeprav so bili v zadnjih dveh letih zaradi epidemije mnogi nastopi odpovedani, družina upa na boljše čase in ponovno igranje na odrih.
Inovacije in Dopiljevanje Dejavnosti
Poleg glasbe in sadjarstva se družinski člani posvečajo tudi drugim dejavnostim. Luka, inženir oblikovanja, se navdušuje nad delom z lesom, izdeluje pohištvo, glasbila (vključno s svojo kitaro) in različne pripomočke iz masivnega lesa. Matevž, ki se izobražuje za mehatronika, je že pri 14 letih skonstruiral in izdelal obiralno ploščad za jabolka. Na kmetiji imajo tudi bosanske planinske konje, ogroženo avtohtono pasmo, ki pomaga pri paši strmih travnikov. Luka se ukvarja tudi s čebelarjenjem.
Glavni pridelek kmetije so jabolka, ki jih predelajo v različne izdelke, kot so motni in bistri sok, kis, krhlji, jabolčni čips, v dobrih letinah pa tudi jabolčno vino, žganje in džemi. Zaradi slabih letin v sadjarstvu in povpraševanja kupcev je Ivanka začela peči tudi kruh v krušni peči.
Pomen Kakovosti Sadja in Zelenjave
Environmental Working Group (EWG) vsako leto analizira konvencionalno pridelane kmetijske pridelke, da bi ugotovila, kateri vsebujejo najvišje ravni pesticidov, ko pridejo na police trgovin. Letošnji vodnik je vključeval 47 različnih živil, od katerih jih je bilo 12 izpostavljenih kot najbolj onesnaženih.
Po poročilu EWG špinača vsebuje več ostankov pesticidov glede na težo kot kateri koli drug testirani pridelek. Jagode so prav tako visoko na seznamu, breskve so navedene kot “zelo problematične za onesnaženje s pesticidi”, medtem ko so bila jabolka opisana kot “prepojena s kemikalijami po obiranju”. Kljub tem opozorilom organizacija poudarja, da cilj seznama ni odvračati od uživanja sadja in zelenjave, temveč ozavestiti in zmanjšati izpostavljenost pesticidom. Poleg seznama pridelkov z največ pesticidi EWG objavlja tudi seznam sadja in zelenjave z najmanj zabeleženimi pesticidi, kar potrošnikom pomaga pri informiranih odločitvah.