Korenje (Daucus carota) je dvoletna rastlina, ki je danes udomačena oblika divjega korenja, izvira iz antične Perzije (današnji Afganistan). Sprva so ga gojili zaradi aromatičnih listov in semen, danes pa ga poznamo predvsem po korenu. Na tržišču so na voljo sorte, ki se razlikujejo po obliki in barvi korenja, in sicer rumena, bela, oranžna, rdeča in vijolična oziroma črna. Rumeno korenje, ki je izjemno priljubljeno v Aziji in na Bližnjem vzhodu, počasi pridobiva prepoznavnost tudi drugod po svetu. V njem prevladujejo ksantofili, ki vplivajo na njegovo značilno barvo.
Splošne značilnosti in hranilna vrednost korenja
Korenje je izjemno "hvaležna zelenjava", saj je ne glede na barvo izvrstna izbira za ozimnico. Je hrustljavo, okusno in zelo hranljivo, z nizko kalorično vrednostjo - 88 % korena predstavlja voda. Samo en srednje velik korenček, ki tehta približno 60 gramov, vsebuje 25 kalorij, 5,8 grama ogljikovih hidratov, 1,7 grama vlaknin, 0,9 grama beljakovin, kalcij, kalij, lutein, betakaroten ter vitamine E, K, C in A.
Korenje zagotavlja provitamin A (alfakaroten, betakaroten in lutein), vitamine skupine B, vitamine C, D, E in K, pa tudi veliko mineralov, kot so selen, magnezij, kalij in kalcij. Pomembni so tudi pektin, eterično olje, pantotenska jabolčna kislina ter fitosterin. Poleg naštetih antioksidantov korenje vsebuje še hidroksicinaminske kisline (kumarinska, kofeinska, ferulinska) in antocianidine (cianidini, malvidini). Korenje vsebuje tudi poliacetilenole, med katerimi sta najpomembnejša falkarindiol in falkarinol, saj imata protirakavo delovanje in preprečujeta rast rakavih celic debelega črevesja. Ta sta še posebej učinkovita v oksidirani obliki.
Različne barve korenja in njihove specifičnosti
- Oranžno korenje: Značilno oranžno barvo mu dajejo karotenoidi, predvsem β-karoten in α-karoten. Oranžne sorte vsebujejo največ alfa- in betakarotena. Močneje obarvano korenje vsebuje več betakarotena, ki se šele v našem telesu pretvori v vitamin A.
- Rumeno korenje: V njem prevladuje ksantofil, ki vpliva na njegovo barvo. Pri rumenih sortah je več kot 50 odstotkov karotenoidov v obliki luteina. Pomembno je omeniti, da imata rumeno in belo korenje zelo malo provitamina A (karotena). Domovina rumene korenine je Srednja Azija.
- Rdeče in vijolično/črno korenje: Te sorte imajo največ antocianinov, ki so odgovorni za njihovo močno barvo. Najpogostejša barva korenja v antiki je bila vijolična, kot posledica visoke vsebnosti antocianinov.
Selekcija in razvoj sort sta poskrbela, da ima danes korenje manj grenak okus, je bolj sladko in ima neolesenelo jedro. Kljub temu, da je bilo do 16. stoletja mogoče najti korenovke različnih odtenkov, se ta trend šele zdaj postopoma vrača.
Rumeno korenje v kulinariki
Rumeno korenje lahko pripravimo na zelo podoben način kot oranžno - popečemo ga, jemo surovega, iz njega pripravimo namaze, omake, juhe, smutije ali ga celo uporabimo v sladicah. Zaradi svoje sladkosti je izjemno vsestransko. Pri pripravi tradicionalnega uzbekistanskega pilafa se pogosto uporablja velika količina korenja, kjer se priporoča uporaba oranžne in rumene korenaste zelenjave v enakih delih za optimalen okus. Za pripravo juh je priporočljivo korenje predhodno prepražiti ali peči, dokler se ne oblikuje zlata skorja, kar jedi doda okus in lepši videz.
Recept: Solata iz motovilca in kuhanega rumenega korenja
JANKA, članica foruma, priporoča solato iz motovilca in kuhanega rumenega korenja. Ko je korenje kuhano, ga ohladimo in narežemo na koleščke. Stresemo ga na motovilec, posolimo, naoljimo in okisamo s celo iztisnjeno limono. Ta solata velja za eno najboljših in zelo zdravih.
Recept: Pečeno korenje z medom in gorčico
1. Pečico segrejemo na 200 °C.
2. Korenje narežemo na palčke.
3. Pripravimo preliv iz oljčnega olja, medu, gorčice in limoninega soka.
4. Po pekaču razporedimo korenje, ki ga premešamo s prelivom, sesekljanim česnom, peteršiljem ter soljo in poprom.
5. Pečemo 25-35 minut, da se rahlo zapeče.
Recept: Korenčkov in ingverjev eliksir
Ta čarobna pijača osveži in napolni telo z vitamini, minerali in drugimi hranili, hkrati pa krepi imunski sistem.
Sestavine:
- Dve žlici sesekljanega in olupljenega ingverja
- 250 ml svežega korenčkovega soka
- 125 ml svežega limetinega soka
- 80 ml vode
Priprava:
- V majhno ponev damo ingver in vodo ter kuhamo na zmernem ognju. Mešamo, dokler ne zavre.
- Ko zavre, odstavimo z ognja in pustimo stati deset minut.
- Nastalo tekočino precedimo v vrč in počakamo, da se ohladi.
- V ohlajen sirup dodamo korenčkov in limetin sok, ki smo ga poprej pripravili z uporabo sokovnika ali cedila za sadje.
- Dobro premešamo in shranimo v hladilniku.
Prednosti kuhanega korenja pred surovim
Splošno prepričanje je, da s kuhanjem zmanjšujemo hranilno vrednost zelenjavnih živil. Vendar to ne velja za vse vrste zelenjave. Nekatere vrste so celo bolj zdrave, če jih zaužijemo kuhane, saj so številna hranila vezana v celičnih stenah. Toplotna obdelava pomaga sprostiti ta hranila, kar jih naredi bolj dostopne telesu. Surovo korenje ima namreč žilave celične stene, zato je telo sposobno v vitamin A spremeniti veliko manj betakarotena, kot ga sicer korenje vsebuje.
Zveni neverjetno, a termično obdelano korenje ima nekajkrat več hranilnih snovi. Surov korenček ima približno 3 % beta karotena, kuhan pa 40 % (100 gramov kuhanega korenja vsebuje 407 % dnevnih potreb beta karotena). Prav tako se med kuhanjem sproščajo velike količine vitaminov E, B1, B2, B3 in B6, 4-krat več je tudi folne kisline, sprosti se fosfor, kalij, mangan in molibden. Nekajkrat več je tudi antioksidantov, zato je kuhano korenje učinkovito v boju proti raku. Vendar je pomembno, da korenja ne prekuhate, saj kuhanje na pari pomaga ohraniti hranilno vrednost zelenjave. Če ga nad paro kuhamo 7 minut, ohranimo kar 75 % vseh mineralov, medtem ko količina betakarotenov ostane nespremenjena.
Rastlina, ki zdravi vse❗️ Jetra, krvni sladkor, ledvice, črevesje, srce, kosti
Kuhano korenje lahko ima višjo antioksidativno aktivnost kot surovo. Na drugi strani pa je vsebnost vlaknin večja v surovem korenju, ker se vlaknine s kuhanjem razgradijo. Surovo korenje je lahko prijeten prigrizek, medtem ko je uživanje korenčkovega soka za določene posameznike tudi dobra ali celo najboljša izbira. Priporočljivo je, da korenja ne lupite, saj so v lupini številna hranila in vlaknine.
Pomembno je vedeti tudi, da karoten in selen, ki ju korenje vsebuje, lahko absorbiramo le, če korenje dobro prekuhamo skupaj z maščobo ali oljem, saj so najpomembnejši karoteni topni v maščobah. Brez njih skorajda nemogoče prodrejo iz črevesja v kri in naprej do celic.
Zdravilne učinkovine in koristi korenja
Korenje je izjemno zdravilo za okrevanje po različnih boleznih. Uživanje svetujemo vsem, ki bi radi obnovili moči, se rešili podhranjenosti, slabokrvnosti, uredili delovanje črevesja (drisko in zapeko), odpravili gliste, pozdravili hemoroide, kožne bolezni, otekline in peptične razjede.
1. Ščiti zdravje oči
Tri ključna hranila - betakaroten, lutein in zeaksantin v korenju znatno povečajo zdravje oči. Brez betakarotena (oblika vitamina A) se lahko pojavijo različne oblike očesnih motenj, vključno z degeneracijo makule in celo slepoto. Lutein in zeaksantin pa pomagata zmanjšati tveganje za izgubo vida, povezano s starostjo. Korenje lahko zmanjša tudi tveganje za nastanek katarakte in makularno degeneracijo, ki je pogost vzrok izgube vida, povezanega s starostjo. Redno uživanje beta karotena zmanjšuje tveganje za nastanek glavkoma in sive mrene, pomaga pri ohranjanju in izboljšanju vida, zmanjšuje kratkovidnost.
2. Je visok vir antioksidantov (zlasti betakarotena)
Karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, so močni antioksidanti, ki lahko zmanjšajo tveganje za nastanek različnih oblik bolezni. Antioksidanti, ki so odgovorni za zdravilne lastnosti korenja, so: vitamin C, betakaroten, likopen, lutein, zeaksantin. Korenje in korenčkov sok imata pozitiven vpliv na imunski sistem, saj antioksidanti pomagajo braniti telo pred nastankom poškodb, ki jih povzročijo prosti radikali, ter pred škodljivimi bakterijami, virusi in vnetji. Antioksidativni učinki prehranskih karotenoidov - rumenih, oranžnih in rdečih organskih pigmentov, prisotnih v korenju in drugi zelenjavi - lahko zmanjšajo tveganje za raka. Beta karoten zelo učinkovito preprečuje raka, še posebej raka na pljučih, želodcu, požiralniku, tankem črevesju in materničnem vratu.
3. Zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in možganske kapi
Korenje koristi zdravju srca, saj poskrbi za zmanjšanje oksidativnega stresa in izboljša obrambo telesa pred različnimi oblikami kardiovaskularnih bolezni. Ta učinek je verjetno posledica visoke vsebnosti antioksidantov. Korenje pomaga tudi pri zniževanju holesterola in povečuje produkcijo žolča, kar povečuje sposobnost telesa za prebavo maščob. To ne pomaga le prebavnemu sistemu, ki posledično pravilno absorbira hranila iz vaše hrane, temveč tudi neposredno vpliva na normalne ravni holesterola v telesu. Kalij v korenju pomaga sprostiti krvne žile, zmanjša tveganje za povišan krvni tlak in tudi za razvoj drugih kardiovaskularnih težav. Prav tako za 40 odstotkov zmanjša možnosti za možgansko kap, spodbuja prebavo in delovanje jeter, ohranja srce in ožilje, krepi imunski sistem, pomaga pri driski, izboljša videz kože, čisti telo.
4. Izboljša zdravje kože in pospešuje celjenje ran
Betakaroten je zelo pomemben za zdravljenje vseh vrst ran. Korenje so naši predniki uporabljali že stoletja nazaj za zdravljenje ran. Če imate okužbo kože ali druge rane, boste hitro ugotovili, da korenje in korenčkov sok koristita vašemu zdravju kože, saj povečata sposobnosti hitrega celjenja in pomagata v boju proti okužbam. Vitamin A je nujno potreben oziroma esencialno hranilo za zdravo kožo in zdravo sluznico dihal, črevesja in sečil.
5. Varuje zdravje možganov in kognitivne funkcije
Korenje koristi zdravju možganov, saj pomaga preprečevati nastanek Alzheimerjeve bolezni, izboljšati spomin in kognitivne funkcije. To je posledica vsebnosti tistih sestavin, ki zmanjšujejo vplive oksidativnega stresa v možganih, ki lahko oslabi zmožnost delovanja teh.
Druge koristi korenja:
- Preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov.
- Lajša artritis in protin.
- Lajša zastajanje tekočin v telesu.
- Blaži vnetje sečnega mehurja.
- Pomaga pri kašlju, izločanju odvečne sluzi, bronhitisu, astmi ter preprečuje nastanek okužb.
- Pospešuje nastajanje sperme in pri moških poveča sposobnost oploditve.
- Ščiti pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi snovmi.
- Deluje pomlajevalno in zahvaljujoč antioksidantom zaustavlja procese staranja.
- Krepi srce in ožilje, spodbuja delovanje imunskega sistema.
- Vsa antioksidativna živila so zaradi svojih protivnetnih lastnosti dobrodošla v boju proti raku.
Nakup in shranjevanje korenja
Priporočamo nakup korenja ekološke pridelave, kadar koli je to mogoče, še posebej če ga uporabljate za izdelavo korenčkovega soka. Korenje raste v tleh, zato lahko absorbira kakršnekoli toksine in pesticide, prisotne v tleh. Pri pripravi korenčkovega soka porabite veliko količino korenja, kar pomeni, da boste, če so v korenju prisotni toksini, zaužili velike količine teh kemikalij, ki lahko zmanjšajo koristi korenčkovega soka.
Korenje je zelo "hvaležna zelenjava" za ozimnico. JANKA ga shranjuje v pesku v kleti celo zimo za v govejo juho.