V Ljubljani se je v zadnjih nekaj letih odprla množica novih picerij, kar je obogatilo kulinarično ponudbo mesta. Mi smo se tokrat osredotočili na ljubljanske picerije, kjer je izbira res pestra, saj ponuja vse od tradicionalnih do inovativnih pristopov k pripravi pice.
Zgodnji vplivi in novi temelji neapeljske pice
Že nekaj let je minilo, odkar so v motel Medno pridrveli pravi picopeki iz Neaplja in občinstvu iz Ljubljane in okolice pokazali, kako naj bi bila videti izvirna pica. Takšna, ki jo je še zdaj težko najti v Sloveniji. Kakor hitro so prišli, so tudi odšli in za njimi je ostala praznina, dokler se ni pojavila picerija Verace, ki je postavila nove temelje za slovensko picamanijo in vplivala na razvoj prihodnjih ljubljanskih picerij.
Sodoben val in inovativne ponudbe
Pice po neapeljskem vzoru in unikatne kreacije
Danes, če hočete pico po neapeljskem vzoru, imajo na Gornjem trgu po mnenju mnogih najboljšo. Škoda, da so pogosto kronično razprodani. Medtem si je mladi Raspopović iz Asa z ameriškim kolegom po uspehu z burgerji zamislil še picerijo. In tako Ljubljano osrečil še z eno turistično destinacijo. Ta picerija je v naših krajih začela z novim valom picopeke in uspešno uveljavila sodobne trende. Avtorji projekta Luda z ekstremno avtorsko hrano so se v Mestnem logu odločili za bolj sproščeno, celo družinam prijazno vzdušje, in pice po neapeljskem vzoru, a s kislim testom. Tudi Oče Sushimame in Romea je rad v koraku s trendi, a ne sledi čredi, temveč ustvarja lastne, prepoznavne okuse. Italijanski mojstri, ki so se naselili v nekdanji piceriji Čerin, ne komplicirajo - imajo nekaj pic in nekaj špagetov ter kakšno solato, kar kaže na preprostost in kakovost.
Tradicija in edinstveni pristopi
Od klasike do alternativnih specialitet
Dokler nas ni zajel novi val pic, je bila najboljša picerija v mestu Garaža na Dolenjski, ki je veljala za klasiko ljubljanske pica ponudbe. V Črnučah je zraven mikropivovarne picerija, kjer imajo nekoliko drugačen pogled na pico - postrežejo jo brez pribora, kar poudarja neformalen in avtentičen pristop. V Rustiki na Trubarjevi pravijo, da njihova pinsa ni pica. Podobna je le na pogled, recept pa bojda prihaja iz antičnega Rima, kar pinsi daje edinstven zgodovinski pridih. Tudi picerija iz časov socializma (1974) ostaja pri svojih samosvojih picah iz električne peči, ki pa se vsake toliko res priležejo in predstavljajo del ljubljanske gastronomske zgodovine.