Kuhanje riža se sliši enostavno opravilo, ampak če si ga že kdaj poskusil skuhati, verjetno veš, da ni tako lahko, kot se zdi na prvi pogled. Riž velikokrat postane pacast in lepljiv, lahko pa se tudi zgodi, da je po koncu predvidenega časa za kuhanje kuhan preveč oziroma premalo. Že se vam je zgodilo, da ste kuhali riž, nastala pa je nekakšna kaša brez pravega okusa? Priprava riža je pravzaprav zelo preprosta, a nekaterim se še vedno zdi nemogoče, da bi jim ta jed vedno uspela. Če ga ne kuhate dovolj dolgo, je riž trdikast. Če ga kuhate predolgo, iz njega dobimo “kašo”. Kako torej do popolno skuhanega riža?
Riž je eno izmed najbolj vsestranskih ter najbolj uporabljenih živil na svetu. Kot pridelek lahko preživi skoraj vsako podnebje, kar je tudi glavni razlog, zakaj ga najdemo skoraj povsod. Obstaja več različnih vrst riža in zelo je pomembno, da pred pripravo vemo, kakšen riž pripravljamo. V nadaljevanju članka si lahko preberete nekaj trikov in nasvetov, ki vam bodo olajšali kuhanje riža in bo ta tak, kot ga jeste v azijskih restavracijah.
Izbira prave vrste riža
Prvo pravilo, ki se ga držimo, je, da določimo vrsto riža. Obstajajo različne vrste rižev za različne jedi, zato izberite ustreznega in okus bo še boljši.
Razvrstitev riža po obliki in barvi
- Dolgozrnati riž: V grobem lahko rečemo, da obstajata dve skupini: dolgozrnati in srednjezrnati riž. Dolgozrnati riž nikoli ne uporabljamo za rižote, je bolj primeren za priloge, tako kot jasmin, basmati in podobne vrste. Tudi po dolgotrajnem kuhanju ostane zrnat in rahel ter se ne razkuha, zato je odlična izbira za priloge.
- Okroglozrnati riž: Vsebuje veliko škroba in je bolj primeren za jedi, kot sta mlečni riž in rižota, čeprav za priloge ni priporočljiv, saj pogosto postane sluzast in se razkuha. Je najpogosteje uporabljena sorta riža v Sloveniji in je najprimernejši za pripravo narastkov, sladic in mlečnega riža.
Poleg oblike riža opazimo tudi razlike v barvi, ki pogosto nakazujejo na njegove prehranske in kulinarične lastnosti:
- Beli riž: Najbolj pogosta oblika, ki se hitro kuha.
- Črni riž: Vsebuje veliko mineralov.
- Rdeči riž: Izvira iz Butana in je primeren zlasti za solate.
- Rjavi riž (polnozrnati ali integralni riž): Od belega se loči po stopnji obdelave - odstranijo se samo zunanja luska, semenska ovojnica in kalček pa ostaneta nedotaknjena. Zato se v njem ohranijo vse hranilne snovi, vitamini, rudnine, dietne vlaknine ter folna kislina. Rjavi riž nas za dlje časa nasiti, vendar se zaradi ohranjene ovojnice kuha precej dlje kot beli riž (približno 45 minut), krajši je tudi njegov rok trajanja. Je načeloma težje prebavljiv.
Posebne vrste riža in njihova uporaba
- Arborio riž: Je najbolj priljubljen in najboljši za rižote, saj vsebuje precej škroba, ki se sprošča med kuhanjem in poskrbi za kremasto teksturo jedi. Med kuhanjem riža sredica zrna Arborio ostane čvrsta. Arborio riža ne kuhamo, ampak dušimo, kar pomeni, da mu sproti dolivamo tekočino, ki mora biti vedno vroča.
- Riž Sant' Andrea: Je odličen za pripravo prilog, rižot, sladic in solat ter je najbolj prodajana vrsta riža z veliko možnostmi uporabe.
- Parboiled riž: Ohrani izjemno veliko vitaminov in mineralov, saj je predelan po posebnem postopku termične obdelave s paro ali vročo vodo. Pri kuhanju se zrna ne sprimejo in ne razkuhajo. Gre za odlično izbiro za pripravo riževih predjedi, solat in prilog.
- Mešanica treh rižev (integralnih): Je edinstvena kombinacija, ki se uporablja za popestritev obroka namesto klasičnega belega riža. Ta kombinacija je primerna za pripravo okusnih rižot, kot priloga z morskimi sadeži in ribami ali kot dodatek k enolončnicam.
- Mešanica treh žit (riž, pira in ječmen): Lahko nadomesti riž v predjedeh, glavnih jedeh, prilogah in solatah, skratka v kateremkoli receptu za riževo jed.
Riž je odličen tudi v sladkih različicah. Izberite takšnega, ki se lažje razkuha.
Priprava riža pred kuhanjem
Količina riža na osebo
Vedno znova se sprašujemo, koliko riža skuhati na osebo? Zanesljivo pravilo: za eno osebo zadostuje skodelica ali kozarček riža. Najbolje je, da si pomagate s kavnimi skodelicami. Na osebo računamo 60 do 70 gramov riža in 1,5- do 2-kratno količino tekočine.
Normativi za kuharje na osebo so znani: riža za glavno jed ali rižoto vzamemo 80-100 g, za prilogo 50 g, za toplo predjed pa 60 g. Ker moramo biti pri odmerjanju tekočine točni, je najbolje, da riž stresemo v merilno posodo, da dobimo količino v mililitrih, nato pa posodo izpraznimo in izmerimo potrebno količino tekočine.
Spiranje riža
Če še niste slišali za dve zlati pravili, potem verjetno riž pripravljate narobe že ves čas. Riž vedno sperite! Z mrzlo vodo riž sperite vsaj dvakrat, najbolje pa toliko časa, dokler voda ne postane bistra. S spiranjem se boste znebili odvečnega škroba, ki povzroči lepljivost riža, in poskrbeli, da bo riž bolj puhast. Vzelo vam bo dodatnih 20 sekund, vendar je vredno.
Riž stresemo v gosto žičnato cedilo in ga pod tekočo hladno vodo spiramo toliko časa, da izpod cedila priteče bistra voda. Spran riž nato temeljito odcedimo. S tem ga ne le očistimo, temveč izboljšamo tudi teksturo in okus. V kolikor pripravljamo rižoto ali mlečni riž, zrna pred kuhanjem ne izpiramo, saj škrob potrebujemo za kremasto teksturo.
Riž lahko pred uporabo tudi namakamo, s čimer mu skrajšamo čas kuhanja.
Praženje riža
Nekuhani riž lahko tudi na hitro popražimo na maščobi, preden ga zalijemo z ustrezno količino tekočine. S tem zmanjšamo lepljivost. Kitajci riž pogosto kuhajo tako, da ga najprej na vročem olju popražijo in posolijo, nato pa ga zalijejo z odmerjeno količino tekočine.
Postopek kuhanja riža
Razmerje riža in tekočine
Razmerje 1:2! Za skoraj vse vrste riža velja razmerje: 1 skodelica riža, 2 skodelici vode. Belemu rižu dodajte dve skodelici vode za vsako skodelico riža. Obstaja zelo preprosto pravilo, in sicer da naj bo razmerje riža in vode 1:2-3. Za suši riž je priporočena skodelica in četrt vode za vsako skodelico riža. Če to ne bo držalo za tisto vrsto riža, ki jo kuhate, boste ta podatek našli na embalaži.
Glede na vrsto riža je priporočljivo razmerje med količino riža in vode 1:2 ali 1:3 oziroma toliko, da je riž za približno 3 centimetre pokrit z vodo.
Med kuhanjem
Odmrjeno količino riža stresemo v kozico z debelim dnom ter zalijemo z odmerjeno količino hladne vode ali jušne osnove. Kozico pristavimo na ogenj in vsebino zavremo. Šele ko bo voda zavrela, dodamo sol in riž.
Marsikdo od nas ima v navadi, da sol dodaja v vodo, v kateri se kuhajo testenine. Isto lahko storimo tudi pri kuhanju riža. V vodo lahko vmešamo tudi malo masla, da bo riž boljšega okusa. Če riž zalijemo samo z vodo, obvezno dodamo tudi sol, po želji pa tudi začimbe, da izboljšamo okus. Odlično se obnesejo klinčki, zvezdasti janež, kardamomova zrna in malo karija za lepo zlato rumeno barvo. Če želimo, da bodo zrna ohranila lepo belo barvo, tekočini, v kateri riž kuhamo, dodamo nekaj kapljic limoninega soka.
Takoj, ko tekočina zavre, kozico pokrijemo in temperaturo znižamo, da tekočina zgolj rahlo vre. Riž mora biti ves čas pokrit. Nižja temperatura! Riž naj se ves čas kuha pri nižjem vrelišču, saj se bo tako kuhal počasneje in bo lažje vpil vodo. Tudi če vas bo zanimalo, kaj se dogaja v posodi, ne dvigujte pokrovke! To je zelo pomemben del kuhanja riža. Številni ljudje radi pokukajo pod pokrov, da vidijo, kaj se dogaja z rižem. A poskusite se upreti tej skušnjavi - s tem, ko pokrovko pustite zaprto, rižu dajete možnost, da se v pari skuha pravilno.
Riža med kuhanjem ne mešajte! Riž se bo najbolje skuhal, če ga med kuhanjem ne mešate. Riž nato pokrito kuhamo še toliko časa, da vpije vso tekočino in se zmehča.
Čas kuhanja in preverjanje kuhanosti
Upoštevajte čas kuhanja riža, ki ga je navedel proizvajalec na embalaži. Vrsta riža, ki jo uporabljate, določa čas, ki ga bo potreboval za kuhanje. Dolgozrnati beli riž potrebuje približno 15-18 minut. Kratkozrnati riž ali suši riž potrebuje približno 10-15 minut. Rjavi riž potrebuje 35-40 minut, kar se morda zdi dolgo, vendar je vsekakor vredno.
Vaš indikator naj bo riž in ne voda. Če ste poskusili riž in imate občutek, da je kuhan, potem je riž kuhan, tudi v primeru da je v posodi ostalo še malo vode.
Po kuhanju
Ko končate kuhanje svojega riža v času, ki je potreben za kakršnokoli vrsto riža, posodo odstranite iz vira toplote. Izklopite štedilnik in pustite riž počivati še par minut. Na Kitajskem kuhan riž pustijo stati v pokriti kozici še 15 do 20 minut, saj tako zrna še dodatno nabreknejo. Riž zdaj še ni popoln, zato ga bomo nekaj časa pustili še v lastni pari, ki bo poskrbela, da bomo na krožnik ponudili zares puhast in nič razmočen riž. Tako pripravljen riž ne bo postal zlepljena gmota, četudi ga ne boste ponudili takoj.
Preden riž postrežete, ga premešajte z vilicami, da ga razrahljate. Če je v posodi ostalo še malo vode, se je znebite tako, da posodo nagnite in riž odcedite. Če se boste držali teh pravil, boste pravilno skuhali rahel, popoln riž!
Kako se kuha Riža - Recept
Posebnosti pri pripravi rižot
Rižoto so izumili Italijani, pravijo ji risotto in ta izraz povzemamo povsod po svetu. Rižota je kremasta jed iz riža z več škroba. Prava rižota mora biti sočna, kar pomeni, da riževa zrna obdaja škrobnata omaka, zaradi katere se rižki obdržijo na vilicah in ne popadajo z njih, ko grižljaj nesemo v usta. Nekateri so mnenja, da to dosežemo z vsakim rižem, če ga le dovolj dolgo kuhamo, kar je povsem napačno prepričanje. V takšnem primeru dobimo le razkuhan riž, eno veliko škrobnato gmoto, podobno tudi, če pogrevamo riž ali rižote ne postrežemo takoj.
Kuhana riževa zrna v rižoti morajo biti na zunaj zmehčana in v sredici še vedno nekoliko čvrsta, torej al dente, kakor testenine. To dosežemo le s pravo sorto riža in s pravim načinom kuhanja.
Nekoliko drugačen je postopek priprave pri rižotah. Rižote se pripravljajo tako, da se riž skupaj z drugimi sestavinami najprej malo popraži in potem zaliva postopoma z vročo tekočino (namesto vode lahko uporabimo zelenjavno ali govejo juho za boljši okus), dokler tekočina ne povre. Vmes vse skupaj občasno premešamo in če je potrebno, dolijemo še nekaj tekočine, dokler vse sestavine niso skuhane in nimajo kremaste teksture. Pri kuhanju rižote moramo biti zato ves čas ob štedilniku in spremljati kuho ter ustrezno ukrepati. Izkušnje pri tem, seveda, precej pomagajo.
Za rižoto so primerne te sorte riža: Arborio, Carnaroli, Vialone Nano, Roma, Verona itd. Basmati ali običajen parboiled riž nikakor ni primeren za rižoto, ampak le za azijsko navdihnjene jedi ali za - preprosto - zelenjavni riž.
Koristne informacije o rižu
Riž je lahko prebavljiv in ne povzroča alergij. Ker tako dobro vpija vodo, je dober nosilec okusov, vonjav in barv.
Pogrevanje riža in retrogradirani škrob
Zanimiv je podatek, da je riž izjemno hvaležno živilo za pogrevanje. Z vsakim dodatnim pogrevanjem v njem namreč nastaja več retrogradiranega škroba, kar pomeni, da se del molekul škroba v rižu ob vsakokratni izpostavitvi visoki temperaturi strukturno tako spremeni, da postanejo za naše telo neprebavljive in delujejo kot prehranske vlaknine ter pomagajo pri boljši prebavi.
Hranilne in energijske vrednosti
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Za splošno referenco, priporočen dnevni vnos energije znaša približno 2000 kCal.
tags: #riz #v #elektricni #ponvi