Ta članek ponuja poglobljen vpogled v aktualne izzive in pobude na področju ekološke in lokalne hrane v Sloveniji, smernice za prehransko varnost v ekstremnih razmerah ter ključne informacije o rižu in njegovi vlogi v prehrani in gospodinjstvu. Obravnava tudi vpliv prehrane in življenjskega sloga na spomin in koncentracijo.
Ekološka in Lokalna Hrana v Javnih Zavodih: Izzivi in Pobude v Sloveniji
Slovenija se aktivno zavzema za spodbujanje lokalne in trajnostne prehrane, zlasti v javnih zavodih, hkrati pa izraža jasno stališče glede določenih uredb na ravni Evropske unije.
Nasprotovanje Deregulaciji Novih Genomskih Tehnik in Fitofarmacevtskih Sredstev
Na zasedanju odbora namestnikov stalnih predstavnikov je Slovenija izrazila nasprotovanje kompromisnemu predlogu besedila, ki izhaja iz načelnega dogovora o predlogu uredbe o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), ter o hrani in krmi. Državni svet Republike Slovenije je 9. decembra 2025 obravnaval pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev lastne prehranske varnosti. Že prej, v septembru 2025, je strokovni simpozij »Javno naročanje z vizijo - trajnostno lokalna hrana v javne zavode«, združil predstavnike javnih zavodov, kmetijskih organizacij, lokalnih skupnosti, ponudnikov hrane ter odločevalcev, da bi prisluhnili in preučili, kako umestiti konkretne predloge v sistem.
Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen ter več kot 1000 podpisnikov podpore so 9. decembra 2025 naslovili nujni poziv na odločevalce, vključno s predsednikom Vlade RS, pristojnimi ministrstvi, Svetom EU, slovenskimi evropskimi poslanci, sekretariatom EU in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Poziv je poudarjal potrebo po umiku obravnave predloga deregulacije fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zagotovilo, da odločanje o morebitni deregulaciji FFS ne bo v nasprotju z 191. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki okoljsko politiko Unije veže na načelo previdnosti. Ta poziv je bil poslan s podpisi ozaveščene javnosti, ki ji je mar za okolje, zdravje, biodiverziteto, ohranjanje tal, čebel in opraševalcev ter ceni visoke standarde o uporabi FFS in varnosti hrane.
Kljub ostrim opozorilom znanstvenikov in civilne družbe je Evropska komisija konec decembra 2025 potrdila svoj predlog o uvedbi neomejenih odobritev za nekatere pesticide, čeprav je zmanjšala prvotni pristop. Sprva je osnutek konec novembra nakazoval možnost neomejene odobritve in avtorizacije za do 90 % odobrenih aktivnih snovi, vključno z biološkim nadzorom in sintetičnimi strupenimi snovmi, kot sta kancerogeni glifosat in nevrotoksični acetamiprid. Po negativnem odzivu je Komisija v predstavljenem predlogu zmanjšala svoj pristop: za snovi, pri katerih so se pri oceni tveganja pojavile negotovosti ali vrzeli v podatkih, bi bila zdaj potrebna ciljno usmerjena ponovna ocena, poleg snovi, odobrenih kot „kandidati za zamenjavo“. Kot je sporočil PAN EU, Evropska komisija odstopa od najslabšega načrta, a še vedno odpira vrata neomejenim odobritvam pesticidov in šibkejši zaščiti. Znanstvena izjava, ki so jo podpisali strokovnjaki za zdravje, toksikologijo in ekologijo, je bila prejšnji teden poslana Evropski komisiji, v kateri jo pozivajo, naj opusti načrte za oslabitev regulacije pesticidov. PAN Europe poziva Evropski parlament in države članice, naj preprečijo to nazadovanje desetletij postopnih izboljšav pri regulaciji pesticidov, namesto tega bi bilo treba dati prednost izboljšanju in pospešitvi izvajanja obstoječih pravil.
Pobude Državnemu Svetu in Vladi RS za Več Slovenske Hrane
Državni svet Republike Slovenije je na izredni seji sveta za kmetijstvo pri Državnem svetu, 10. decembra 2025, obravnaval pobude in izoblikoval predlagane pobude, ki so bile poslane Vladi RS. Cilj je zagotoviti, da bodo otroci v šolah in vrtcih, bolniki v bolnišnicah ter drugi uporabniki javnih naročil jedli večinoma domačo, lokalno slovensko hrano in ne uvožene iz druge celine. Pri tem naj ima prednost pri naročanju: lokalna ekološka hrana, nato lokalna hrana iz shem kakovosti, nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, ki naj ima prednost pred uvoženo hrano. Hrana z vsebnostjo žuželk in hrana, pridelana s pomočjo bioinženiringa, naj ne bo predmet javnih naročil.
Vlada Republike Slovenije naj sprejme ukrepe za zagotovitev bistveno večjega deleža slovenske hrane v javnih zavodih, pri čemer naj prednostno spodbuja lokalno in trajnostno pridelavo. V okviru resorno pristojnega ministrstva naj se vzpostavi javna svetovalna služba, namenjena strokovni podpori javnim zavodom pri pripravi, izvedbi in nadzoru javnih naročil hrane. Vlada naj prehransko suverenost kot prednostno področje vključi v strateške dokumente države, zlasti v Kmetijstvo 2040, in v dokumente za okrevanje in odpornost. Državni svet predlaga Vladi, da te pobude prouči in v skladu s poslovnikom tudi odgovori.
Odzivi Institucij in Izzivi Implementacije
Poročilo o teh pobudah je bilo poslano predsedniku Vlade, Državnemu zboru in Državnemu svetu ter vsem pristojnim ministrstvom in institucijam. Odgovor na pobude je v roku podalo le Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ker od drugih ministrstev ni bilo odgovorov, so jih prosili za ponoven odgovor in pobude poslali tudi Kabinetu predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu. Iz Urada za komuniciranje predsednika Vlade RS so poslali odgovor takoj, iz kabineta Vlade so sporočili, da so pobude poslali vsem ministrstvom s pozivom, da odgovorijo v 15 dneh.
Večina prejetih odgovorov temelji na poudarkih zakonodaje in predpisov, ki trenutno veljajo, v večini pa manjkajo konkretni odgovori na podane pobude, kakšen korak naprej bodo naredili za izboljšanje sedanjega stanja. Kljub temu, da sistem potrebuje nadgradnjo, je iz prakse razvidno, da kljub nekaterim uspešnim zgodbam, kjer presegajo celo 40 odstotkov in več dobav z lokalno hrano, so te le osamljeni primeri. V večini javnih zavodov pa rezultati še niso zadovoljivi. Pozitiven odnos za prihodnost v tej smeri je nakazalo tudi Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za kohezijo ter Državni svet in Sekretariat predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba.
Za uresničitev teh ciljev bi bilo potrebno izvesti določene ukrepe, da bi lažje zagotovili večjo dobavo kakovostne, lokalno sezonsko pridelane hrane in zgradili trdnejšo prehransko dobavno verigo, ki bo delovala v »normalnih časih«, pripravljena pa bo tudi za čas nepredvidenih situacij.
Pomen Javnih Naročil za Prehransko Samooskrbo in Zdravje
Javni zavodi in institucije so velik delež slovenskega prehranskega trga, saj letno porabijo med 100.000 in 120.000 ton živil oziroma približno desetino vse porabljene hrane v Sloveniji. V slovenskih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in menzah javnih institucij se je v zadnjih letih kakovost hrane znatno izboljšala, tudi po zaslugi ukrepov države, ki sistematično spodbuja javne zavode k odkupovanju ekološko in zdravstveno neoporečnih, lokalno pridelanih živil. Le tako bodo otroci, bolniki in oskrbovanci javnih zavodov prišli do resnično primerne hrane, država pa bo bistveno okrepila samooskrbo in domačim pridelovalcem zagotovila preživetje na trgu.
Dobri zgledi vlečejo: na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah je v letu 2023 ekološka hrana zavzemala okoli 40 % vse ponudbe, kar presega državne cilje, in so cenovno najdostopnejša kosila v Sloveniji. Če bi nam v Sloveniji uspelo povezati domače pridelovalce ekoloških živil in javne zavode, bi številnim ekološkim kmetijam zagotovili preživetje, otrokom v vrtcih in šolah ter oskrbovancem bolnišnic in domov za starejše pa zagotovili hrano najvišje kakovosti.
Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana.
MKGP sodeluje z različnimi deležniki in podpira razne dogodke in iniciative, kot so:
- Promocija vse lokalne hrane s poudarkom na shemah kakovosti, pod sloganom Naša super hrana.
- Slovenski tradicionalni zajtrk.
- Teden slovenske hrane - Šolska shema sadja, zelenjave in mleka ter mlečnih izdelkov (ukrep, ki ga izvaja MKGP v sodelovanju z MVI, MZ in drugimi deležniki).
- Projekt EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO (RTV oddaje Ljudje in zemlja).
- Zmanjševanje odpadne hrane (izvajanje več programov in aktivnosti - akcijski načrt, Spoštujmo hrano, spoštujmo planet).
- Simpozij o trajnostno pridelani lokalni hrani in javnem naročanju na Celjskem sejmu (17. septembra 2025, pod okriljem Združenja Ekoci).
- Vključevanje ekološke in lokalne hrane v izobraževalnih zavodih - izobraževalni regijski dogodek za kuharsko-prehransko osebje (23. oktobra 2025, Gorenjska, Radovljica).
- Celodnevni dogodek z okroglimi mizami in delavnicami za organizatorje prehrane v tednu slovenske hrane »Pamet v hrano, znanje na krožnik« (17. novembra 2025).
Pripravljenost na Ekstremne Razmere in Prehranska Varnost
Projekt Pripravljeni na vse je v Žalcu potekal z delavnico z naslovom “Smo pripravljeni na mraz?”, ki je udeležencem ponudila uporabna znanja za obvladovanje ekstremnih razmer, kot so sneg, mraz in močni viharji, ter zagotavljanje prehranske varnosti v takšnih okoliščinah. Naslednja delavnica na to temo, z naslovom "Plazovi in prehranska varnost", bo 14. januarja 2026 potekala na UPI - Ljudski univerzi Žalec.
Delavnica "Smo pripravljeni na mraz?"
Irena Rotar iz Združenja Ekoci je predstavila preventivne ukrepe v primeru snežnih ujm, vključno z možnostjo večdnevnega izpada elektrike. V primeru zimskih pohodov v gore je ključno spremljanje vremenskih razmer, nošenje nahrbtnika preživetja in ustrezne opreme ter skrbno načrtovanje poti. Potrebno je preučiti podatke na spletnih straneh Gorske reševalne službe Slovenije in Planinske zveze Slovenije ter spremljati vremenske razmere na spletni strani ARSO. Za zaščito doma pred ekstremnimi viharji je priporočljivo dodatno zapreti okna in vrata, pospraviti vse stvari v okolici hiše in preveriti stabilnost strehe. Pri veliki količini snega je pomembno odstranjevanje le-tega s strehe in z dreves ob hišah. V primeru nedelovanja ogrevanja je ključnega pomena osebno ogrevanje, npr. z večslojnim oblačenjem ali z uporabo termoforja.
Tradicionalna Znanja o Shranjevanju Hrane
Naši predniki so bili na takšne razmere bolje pripravljeni, saj so vedeli, katero hrano je potrebno imeti v zalogi za zimski čas in kaj greje pozimi. Kislo zelje, repa, stročnice, fižol, bob, žitarice, koruzna moka, prekajeno meso in že pečeno meso v olju ali masti, posušena jabolka, hruške in slive ter posušeni orehi in kostanj, so bili še v 19. stoletju v zalogi za zimo v večini podeželskih gospodinjstev. Drva, sveče in petrolej za ogrevanje so imeli vedno doma. Ta znanja so uporabna tudi za sodobni čas.
Rosemary Koren iz Društva Samooskrbni.net je predstavila zanimive načine priprave hrane za zimo, ki ne potrebujejo veliko energije za pripravo in shranjevanje za daljše časovno obdobje. Na podlagi lastnih izkušenj in prakse članov društva je predstavila sušenje zelišč in zelenjave ter pripravo »instant« že posušenih mešanic za takojšnjo uporabo, kot so gobova juha, zelenjavna juha ali mineštra. K posušeni zelenjavi lahko dodamo že vnaprej kuhane in posušene žitarice, kot so ješprenj, riž ipd., s čimer dobimo že pripravljen obrok, ki mu pred zaužitjem dodamo le vročo vodo. Olupljena trdo kuhana jajca je mogoče shranjevati v slani vodi ali v kisu, cela jajca pa dlje časa v apneni vodi. Opisala je tudi fermentiranje živil in zelenjave.
Imunska Odpornost in Zdrava Prehrana
Mila Terčelj, mag. diet., iz Zdravstvenega doma Žalec, je predstavila pomen imunske odpornosti in poudarila, da je zanjo ključna uravnotežena prehrana, zadostna količina beljakovin, vključitev vlaknin in fermentiranih živil, vitaminov in mineralov ter zdrav življenjski slog. Zanimivo je, da se imunska odpornost začne oblikovati že zgodaj: 3 mesece pred nosečnostjo jo oblikujeta oče in mati, ves čas nosečnosti in skupno do 1000 dni starosti otroka, kjer se oblikujejo temelji imunske odpornosti v življenju posameznika.
Predstavila je tudi pomen zdrave rjave maščobe, ki jo imamo običajno na ramenih in porablja energijo za ustvarjanje toplote, poveča porabo energije v mirovanju, izboljša presnovo glukoze in pozitivno vpliva na občutljivost na inzulin. Podala je tudi koristne informacije, kako lahko presnovimo belo, »slabo« maščobo, ki pomeni debelost in jo imamo ponavadi na trebuhu, v rjavo, koristno maščobo: z rednim gibanjem (najbolj učinkovito pri temperaturah 4 stopinje Celzija ali nižje) in zadostnim vnosom beljakovin. Svetuje se tudi uporaba začimb, kot sta čili ali poper.
Riž: Več kot le Živilo - Od Zdravja do Gospodinjstva
Riž je izjemno vsestranska žitarica, ki ne služi le kot osnovna sestavina mnogih jedi, ampak ima tudi široko paleto uporab v gospodinjstvu. Obstaja približno 40.000 vrst oziroma podvrst riža, ki jih lahko razdelimo v pet večjih skupin: beli, rjavi, črni, rdeči in divji riž.
Vsestranska Uporaba Riža v Gospodinjstvu
Riž je naravno sredstvo za vpijanje vlage in neprijetnih vonjav. Njegova zrnca so porozna in lahko absorbirajo vodo iz zraka. To lastnost lahko izkoristimo na različne načine:
- Čiščenje mlinčka za kavo: Zmletje polovice skodelice riža učinkovito očisti mlinček.
- Reševanje mokrega mobilnega telefona: Po odstranitvi baterije telefon zakopljemo v surov riž.
- Preprečevanje rjavenja orodja: Skodelica riža v škatli z orodjem veže vlago in preprečuje rjavenje (riž je priporočljivo zamenjati vsaj enkrat na mesec).
- Zaščita dragocene srebrnine: Riž v omari, kjer hranimo srebrnino ali svečane pogrinjke, preprečuje nabiranje vlage in s tem zatohlost.
- Čiščenje steklenic in vaz: Voda, riž in detergent v steklenici z ozkim grlom učinkovito odstranijo umazanijo.
- Preprečevanje strjevanja soli: Nekaj zrn riža v solnici preprečuje, da bi se sol zlepila v grudice.
- Domač grelni obkladek: Riž v bombažni vrečki, segret v mikrovalovni pečici, zadržuje toploto.
Čeprav so na voljo tudi sintetični absorberji vlage in električni razvlaževalci, je riž naravna in pogosto cenovno ugodnejša alternativa. Vendar, pri večjih težavah z vlago (npr. vlažne stene, puščajoča streha) riž ni dolgoročna rešitev in so potrebni obsežnejši ukrepi.
Različne Vrste Riža in Njihove Hranilne Vrednosti
Poznamo beli, rjavi, črni, rdeči in divji riž, vsak s svojimi značilnostmi:
- Beli riž: Je predelana oziroma rafinirana oblika, saj so zrna oluščena. Z odstranitvijo lupine in drugih zunanjih delov se spremeni tudi hranilna sestava; bistveno je predvsem to, da ima beli riž posledično precej malo vlaknin in zmanjšano vsebnost vitaminov (npr. B-skupine) in mineralov. Njegovo uživanje je povezano s hitrejšim dvigom ravni sladkorja v krvi. Pomembno je, s čim ga kombiniramo.
- Rjavi riž: Je nepredelana oziroma neoluščena oblika (odstranjena je zgolj tanka zunanja plast). Pri primerjavi makrohranilne vrednosti rjavega in belega riža ne opazimo večjih razlik, so pa razlike precejšnje, če primerjamo mikrohranilno sestavo. Rjavi riž je namreč dober vir niacina, magnezija, mangana, fosforja in selena ter vsebuje bistveno več vlaknin.
- Črni riž: Svojo barvo dolguje antocianinom, flavonoidom in naravnim pigmentom, ki jih najdemo tudi v borovnicah in jajčevcih. Antocianini veljajo za odlične antioksidante, ki se borijo proti škodljivim prostim radikalom v telesu, s čimer se zmanjša nevarnost za oksidativni stres, povezan s številnimi kroničnimi boleznami.
- Rdeči riž: Podobno kot črni, tudi v rdečem rižu najdemo antocianine, vendar v nekoliko manjši količini.
- Divji riž: Njegova hranilna sestava je precej podobna hranilni sestavi rjavega, neoluščenega riža. Je dober vir magnezija in fosforja, obenem pa vsebuje tudi nemalo cinka, ki je zelo pomemben za močan imunski sistem. Z rdečim in črnim rižem ga druži precej poseben, bogat okus, ki nekoliko spominja na oreščke.
Rjavi Riž vs. Beli Riž: Razprava in Ajurvedski Pogled
Običajen riž pridobiva na slabem glasu in izgublja v prodajni tekmi s svojim nepoliranim tekmecem. Rjav riž je označen kot veliko bolj zdrav, vendar se znanstveniki sprašujejo, če so obtožbe pravzaprav sploh na mestu. Medtem ko Kitajci jedo riž ob vsakem obroku in so vitki, mi postajamo vedno bolj skeptični glede riža in hkrati tudi bolj debeli. Športni nutricionisti zdaj pravijo, da ni dobra ideja zamenjati riža s pšenico, saj to pomeni zmanjšanje vnosa aminokislin in vitamina B. Rjavi riž ima zunanjo plast (lupina in otrobi) nedotaknjeno, kar pomeni, da z vnosom pridobite veliko vlaknin. Seveda so vlaknine zelo priporočljive, vendar, če vaš riž vsebuje več vlaknin, kot jih lahko prebavite, vam bo rjavi riž povzročil prebavne motnje.
Da bi dobili najboljše od obeh svetov, lahko sami izluščite riž do te mere, da ohrani svoje hranilne snovi (beljakovine, vitamin B in vlakna) in je videti rjav ali rdeč. Odstranite otrobe, vendar pustite, da riž pokaže svoje rjave ali rdeče lise. Beljakovine v tem rižu (rdečem rižu ali ročno olupljenem) se veliko bolje absorbirajo v telo kot rjavi riž, poleg tega pa se lažje skuha in prebavi. Dejstvo je, da ajurveda uporablja precej prehrane, osnovane na rižu, pri zdravljenju različnih neravnovesij v telesu. Tudi diabetiki morajo jesti riž, ker potrebujejo te beljakovine. Pomembno je vedeti, da riž ni slaba stvar.
Primer preprostega recepta z rižem
Za pripravo okusnega zelenjavnega riža na olivnem olju prepražite sesekljano čebulo, narezano bučko, paradižnik, korenje in grah. Jajčevce narežite na kolesca, jih posolite in počakajte, da izpustijo vodo. Vodo popivnajte s papirnato brisačo in kolesca narežite na manjše kose. Dodajte v lonec, posolite in posujte s kurkumo ter dušite približno deset minut. Po želji lahko v tej sezoni dodate tudi gobe. Nazadnje dodajte skodelico riža, zalijte s skodelico vode in malo paradižnikove omake, premešajte in kuhajte približno dvajset minut, da voda izpuhti in se riž skuha.
Vpliv Prehrane in Življenjskega Sloga na Spomin in Koncentracijo
Karmen Jordan, novinarka, literarna komparativistka, slovenistka in kritičarka, je v prispevku, ki se je osredotočil na Dan zdravja, organiziranega na šoli, predstavila, kako prehrana, zelišča, eterična olja, glasba, gibanje in spanje močno vplivajo na naše spominske sposobnosti in koncentracijo.
Hranila za Možgane
Možgani so osrednji del živčnega sistema, ki hranijo spomine in za svoje delovanje potrebujejo hranilne snovi za obnavljanje in oskrbovanje z energijo. Ključna hranila vključujejo beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Beljakovine so nujno potrebne za gradnjo in ohranjanje živčnega sistema, saj razpadejo na aminokisline, ki so osnovni gradniki telesnih tkiv. Ogljikovi hidrati se med prebavljanjem razgradijo v glukozo, ki je glavni vir energije, pri čemer se v kri sproščajo počasi.
Zelo pomembne so tudi maščobe, saj sestavljajo več kot 60 % možganov, še posebej esencialni maščobni kislini omega-6 in omega-3. Veliko maščob omega-3 najdemo v mastnih ribah (skuše, slaniki, sardine). Antioksidanti (kot so vitamin C in E, beta-karoten, flavanoidi) ščitijo možgane pred delovanjem prostih radikalov. Med pomembne vire vitaminov in mineralov spadajo pivski kvas (B vitamini), borovnice in črno grozdje (antioksidanti), mandlji (vitamin E), avokado (betakaroten in beljakovine), orehi (vitamin E, omega-3) ter kurkuma, ki izboljšuje cirkulacijo, deluje protivnetno in ščiti možganske celice. Magnezij in cink sta ključna za budnost duha in zbranost, selen pa prispeva k varovanju celic pred propadanjem. Ingver in rožmarin prav tako prispevata k izboljšanju cirkulacije in spomina, medtem ko žafran in azijski vodni popnjak krepita spomin in koncentracijo.
Vloga Zelišč in Eteričnih Olj
Aromaterapija z eteričnimi olji, kot so limona, grenivka, meta, evkaliptus in vrtnica, lahko izboljša spomin in koncentracijo. Še posebej se omenja zdravilna moč eteričnega olja rožmarina, ki izboljšuje pretok krvi v možgane, s tem pa tudi spomin in sposobnost reševanja problemov.
Gibanje, Glasba in Spanje
Redno gibanje in vaje za ravnotežje (npr. Gym vaje) aktivirajo različne dele možganov in izboljšujejo koncentracijo. Tudi poslušanje klasične glasbe (t.i. Mozartov efekt) lahko ugodno vpliva na možganske funkcije. Poleg tega na zmožnost možganov za pomnjenje pomembno vplivata čas in kakovost spanja.
Praktične Vaje in Zaključki Dneva Zdravja
V praktičnem delu Dneva zdravja so učenci preizkusili nekaj tehnik za lažje pomnjenje. V razredu so ustvarili blagodejno vzdušje z negativnimi ioni v zraku in v izparilnik kanili nekaj kapljic eteričnega olja rožmarina. Za malico so imeli sadje ter namočene mandlje in orehe, med, obogaten s strtimi semeni črne kumine in oreščki (600 gramov oreškov in 30 gramov začimb na kilogram medu). Spomin so krepili tudi z reševanjem miselnih ugank in sudokujev. Z zdravim življenjskim slogom skrbimo za ohranjanje spomina in izboljšanje koncentracije.