Revmatoidni artritis je kronična, vnetna revmatična bolezen, ki lahko prizadene vse sklepe in tudi obsklepne dele. Na začetku bolezni so boleči in otekli predvsem mali sklepi rok, stopal, zapestja in komolci, in to obojestransko. Bolezen prizadene približno 1 % prebivalstva, v Sloveniji pa ocenjujemo, da je okrog 20.000 bolnikov s to boleznijo. Zboli lahko vsak, tudi otroci in starejši, vendar je najpogostejši začetek bolezni v mlajših do srednjih letih. Ženske zbolevajo pogosteje kot moški, razmerje ženske : moški je 3 : 1.
Vzroki in dejavniki tveganja za revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis se pojavlja pri genetsko dovzetnih osebah. Zakaj je pri nekaterih ljudeh dovzetnost za to bolezen zvečana, pri drugih, ki imajo podobne gene, pa ne, še ni povsem jasno. Mnogi so prepričani, da revmatoidni artritis sprožijo različne okužbe, čeprav za to ni neposrednega dokaza. Bolezen ni nalezljiva. Ni še povsem razjasnjeno, kaj sproži začetek bolezni. Pomembno vlogo pri sklepnem vnetju in njegovih posledicah ima imunski sistem. Le-ta je pomemben za obrambo organizma pred bakterijami, virusi in drugimi tujimi snovmi. Pri revmatoidnem artritisu imunski sistem deluje nepravilno, napade lastna tkiva, sklepe in lahko tudi druge organe. Celice imunskega sistema zapustijo krvni obtok, napadejo sklepna tkiva in povzročijo vnetje.
Dejavniki tveganja za nastanek revmatoidnega artritisa vključujejo:
- Ženski spol
- Poklici, ki so izpostavljeni silicijevem dioksidu
- Bivanje v mestih z zelo onesnaženim zrakom (nad 2,5 PM delcev)
- Nizek vnos vitamina D
- Debelost
- Nezadostna telesna aktivnost
- Kajenje in prekomerno uživanje alkohola
- Enolična prehrana, pri kateri prevladujejo živila slabše kakovosti
Simptomi in znaki revmatoidnega artritisa
Simptomi in znaki revmatoidnega artritisa se razlikujejo od bolnika do bolnika. Značilno za bolezen je sklepno vnetje, ki ponavadi prizadene več sklepov. Začetek bolezni je lahko nenaden ali bolj počasen. Dostikrat revmatoidni artritis poteka blago in počasi napreduje. Včasih se zgodi, da se bolezen sama umiri in potuhne za več let. Možen pa je tudi hujši potek, s hitrim napredovanjem in slabšanjem, kar pa je na srečo redkeje.
Glavni simptomi vključujejo:
- Bolečina v sklepih, ki je izrazitejša v mirovanju, najmočnejša ponoči in pogosto zbudi bolnika.
- Oteklina prizadetih sklepov.
- Jutranja okorelost, ki izzveni po nekaj urah.
- Zmanjšana gibljivost prizadetih sklepov.
Če se vnetje ne zdravi, lahko okvari celo sklepni hrustanec, kosti in kite ter vezi okrog sklepa, kar vodi v zmanjšano gibljivost ter trajno okvaro vnetega sklepa. Poleg tega se lahko pojavi slabokrvnost (anemija), ki poslabša splošno počutje. Zelo redko bolniki z revmatoidnim artritisom dobijo vnetje osrčnika (perikarditis), rebrne mrene (plevritis) ali pljučnega tkiva (pnevmonitis). Možen je še pojav suhih ust ali oči, tedaj govorimo o sindromu suhih sluznic ali pridruženem (sekundarnem) Sjögrenovem sindromu. V tem primeru ugotavljamo še nekatere druge nenormalnosti, predvsem v krvi.
Diagnostika revmatoidnega artritisa
Kadar je sumljivo, da se je pojavil revmatoidni artritis, je potreben pregled pri specialistu internistu revmatologu. Bolezen ugotavljamo na osnovi bolnikovih težav, skrbnega kliničnega pregleda, ki ga dopolnimo s krvnimi preiskavami, rentgenskim slikanjem in še drugimi slikovnimi preiskavami. Kadar sta začetek in potek značilna, ugotavljanje revmatoidnega artritisa ni težko. Na začetku bolezni na rentgenski sliki prizadetih sklepov še ni vidnih sprememb ali pa je prisotno le obsklepno razredčenje kosti (osteoporoza). Pozneje v poteku bolezni se pojavijo spremembe na hrustancu, ki se stanjša, in na kosteh, npr. razjede (erozije). Po daljšem trajanju bolezni izginejo sklepne špranje, sklepi se razobličijo.
Različne vrste artritisa
Poleg revmatoidnega artritisa obstaja več vrst artritisa, med drugim:
- Osteoartritis: Degenerativna bolezen sklepov, ki se pojavi zaradi obrabe hrustanca. Značilni simptomi vključujejo bolečino, togost in oteklino v prizadetih sklepih, pogosto se pojavlja pri starejši populaciji. Ženske so bolj nagnjene k razvoju osteoartritisa.
- Psoriatični artritis: Vnetna bolezen sklepov, ki se razvije pri ljudeh z luskavico (psoriazo). Poleg simptomov artritisa lahko vključuje tudi izpuščaje na koži, povezane s psoriazo.
- Ankilozirajoči spondilitis: Kronična vnetna bolezen, ki prizadane predvsem sakroiliakalne sklepe in hrbtenico. Značilni simptomi vključujejo bolečino in togost v hrbtu ter lahko vodijo v postopno omejevanje gibljivosti hrbtenice.
- Juvenilni idiopatski artritis: Skupina kroničnih artritičnih bolezni, ki se pojavijo pri otrocih, mlajših od 16 let. Značilni simptomi vključujejo bolečino, oteklino in togost sklepov, kar lahko vodi v trajne poškodbe sklepov in močno vpliva na rastno cono.
Vnetne revmatične bolezni, kamor sodi tudi revmatoidni artritis, prizadenejo mlajšo in srednjo delovno aktivno populacijo, torej večinoma v starosti od 20 do 50 let. Osteoartroza, torej degenerativni revmatizem in revmatična polimialgija, pa sta značilni za starejšo populacijo nad 50 let.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa
Čeprav je v zadnjih letih opazen velik napredek v zgodnjem ugotavljanju in zdravljenju revmatoidnega artritisa, še vedno nimamo na voljo zdravila, ki bi bolezen ozdravilo. Vendar lahko danes z zgodnjim ugotavljanjem in zdravljenjem preprečimo škodo, ki bi jo sicer lahko povzročila ta vnetna revmatična bolezen. Če bolezni ne zdravimo, lahko nastanejo nepopravljive spremembe na sklepih in drugih delih skeleta.
Sodobno zdravljenje revmatoidnega artritisa je utemeljeno na nenehnem spremljanju aktivnosti bolezni in prilagajanju ciljev zdravljenja. Glavni cilj sodobnega zdravljenja je remisija ali umiritev bolezni, ki se lahko doseže le z zgodnjim zdravljenjem in prilagajanjem zdravljenja aktivnosti bolezni. Odsotnost bolečine še ne pomeni, da bolezen ni aktivna in ne napreduje, zato je pri zdravljenju treba upoštevati predvsem merljive dejavnike, kot je DAS 28 (Disease Activity Score 28), ki ocenjuje bolečine in otekline 28 sklepov ter vključuje laboratorijske teste.
Konzervativno zdravljenje
Konzervativno zdravljenje revmatoidnega artritisa je osredotočeno na zmanjšanje vnetnega stanja, lajšanje bolečine, upočasnitev napredovanja bolezni ter izboljšanje funkcije in kakovosti življenja pacientov. Najpogosteje uporabljena zdravila vključujejo:
- Nesteroidni antirevmatiki (NSAID): Delujejo protibolečinsko, protivnetno in protivročinsko. Jemanje teh zdravil, ki se dobijo brez recepta, je lahko nevarno zaradi možnih resnih neželenih učinkov. Zadnja leta so na voljo varnejši, a dražji COX-2 selektivni antirevmatiki, ki imajo manj neželenih učinkov na zgornja prebavila. Ti se pri nas uporabljajo za simptomatsko zdravljenje revmatoidnega artritisa in osteoartroze. Vendar je pri njih treba biti previden zaradi možnega zvečanega tveganja za srčno-žilne zaplete.
- Glukokortikoidi: Uporabljajo se pri hudi, hitro napredujoči bolezni, ko druga zdravila sklepnega vnetja ne umirijo dovolj učinkovito. Običajno se dajejo manjši odmerki, po možnosti za kratek čas. Lahko se uporabljajo v kombinaciji z drugimi zdravili. Pri dolgotrajnejšem zdravljenju je treba jemati še kalcij in vitamin D, včasih tudi druga zdravila za preprečevanje osteoporoze. Glukokortikoide lahko tudi vbrizgamo v posamezen vnet sklep.
Animacija revmatoidnega artritisa
Imunomodulatorna zdravila
Imunsko modulirajoča zdravila so tista, ki spreminjajo potek bolezni. Njihova uporaba izboljšuje simptome in znake bolezni, spreminja njegov potek ter preprečuje napredovanje in s tem invalidnost. Pomembno je, da se uvedejo čim bolj zgodaj, najbolje takoj, ko bolezen ugotovimo. To zdravljenje je običajno dolgotrajno, lahko poteka vse življenje.
- Sintetična konvencionalna zdravila DMARD: Sem spadajo antimalariki, sulfasalazin, metotreksat, leflunomid.
- Biološka zdravila: Zavirajo delovanje določenih beljakovin, ki so vpletene v imunska dogajanja in so posredniki revmatičnega vnetja. Zavirajo delovanje različnih citokinov (TNF alfa, interlevkini …). So v obliki infuzije ali podkožnih injekcij v daljših intervalih.
- Tarčna zdravila: Blokirajo receptorje na imunskih celicah in s tem zavrejo nezaželen imunski odziv (npr. JAK zaviralci). So prva v obliki tablet in po učinkovitosti primerljiva z biološkimi.
Napredni načini zdravljenja z biološkimi oziroma tarčnimi zdravili so revolucionarni v revmatologiji. So varna, učinkovita in pri bolnikih, ki se zdravijo z njimi, vidimo vse manj deformacij sklepov in posledično invalidnosti. Včasih bolniki niso imeli teh možnosti in pri njih so tako še prisotne deformacije sklepov.
Kirurško zdravljenje
Če nastanejo nepopravljive okvare sklepa, tako da je boleč tudi v mirovanju, slabše gibljiv, povzroča težave pri hoji in pri drugih dejavnostih, je potrebna operacija. Največkrat je to zamenjava sklepa, kar imenujemo artroplastika. Danes je možno zamenjati prav vsak okvarjen sklep, najpogosteje pa operativno zamenjajo kolčni ali kolenski sklep.
Možne so še druge operacije, kot so:
- Šivanje pretrganih kit
- Odstranitev vnete notranje sklepne ovojnice (sinovektomija)
- Razbremenitev utesnjenih živcev, predvsem v zapestnem kanalu
- Čiščenje sklepnega hrustanca, odstranitev sklepnega drobirja in podobno
Nekatere operacije danes delajo z artroskopom - posebnim aparatom z osvetljeno cevko, ki ga uvedemo neposredno v sklep. Poseg imenujemo artroskopija.
Vloga fizioterapije pri revmatoidnem artritisu
Fizioterapevt ima ključno vlogo pri celostni obravnavi pacientov z revmatoidnim artritisom. Cilj je izboljšati funkcijo in kakovost življenja pacientov ter jim z edukacijo pomagati pri obvladovanju simptomov bolezni.
Metode in tehnike fizioterapije vključujejo:
- Izboljšanje gibljivosti: Svetovanje in priprava vaj za ohranjanje in izboljšanje gibljivosti prizadetih sklepov.
- Vaje za krepitev mišic: Krepitev specifičnih mišičnih skupin lahko zmanjša obremenitev sklepov in izboljša njihovo stabilnost.
- Manualne tehnike: Uporaba tehnik, kot je TECAR terapija, ki spodbudi proces samoceljenja v telesu, ima analgetične učinke in zmanjšuje togost sklepov. V obravnavo se vključi tudi visokointenzivni laser, ki omogoča hitrejšo regeneracijo in pospeši centralizacijo simptomov.
- Raztezanje in mobilizacija sklepov: Izvajanje raztezne in mobilizacijske tehnike za izboljšanje gibljivosti sklepov in zmanjšanje togosti.
- Kineziološki trakovi: Aplikacija trakov za zmanjšanje otekline in doseganje konstantne proprioceptivnosti, kar pripomore k zmanjšanju otekline med gibanjem.
- Izobraževanje in svetovanje: Nudenje informacij o bolezni, njenem poteku, pomenu redne vadbe in samooskrbe ter pomoč pri razvoju strategij za obvladovanje bolečine in izboljšanje funkcije.
Tudi redna telesna dejavnost je ob zdravljenju z zdravili zelo pomembna za izid zdravljenja - podobno kot pri vseh drugih boleznih, le da je pri revmatskih bolnikih gibanje še pomembnejše zaradi ohranjanja gibljivosti sklepov in splošne kondicije.
Pomen celostne obravnave in zdravega življenjskega sloga
Poleg terapije je zelo pomembno tudi, da se bolniki celostno obravnavajo in dovolj zgodaj diagnosticirajo bolezen ter jo začnejo zgodaj zdraviti. Zaupanje med zdravnikom in bolnikom je izjemnega pomena, saj brez tega ni sodelovanja bolnika v procesu zdravljenja in če ni sodelovanja bolnika, tudi zdravljenje ne more biti uspešno. Pogovor in jasna razlaga sta ključna, predvsem pa je treba bolnikom iskreno povedati, da gre pri revmatskih boleznih pogosto za posledice, ki jih bodo spremljale vse življenje.
Pomembna je skrb za zdrav življenjski slog:
- Dovolj spanja
- Izogibanje stresu
- Zdrava in raznolika prehrana
- Redna telesna dejavnost
- Opustitev kajenja in uživanja alkohola
Kajenje poslabša napoved vseh revmatoloških obolenj, debelost denimo vpliva na učinkovitost zdravljenja in tudi na varnost zdravil.
tags: #revmatoidni #artritis #zdravljenje #do #cilja #viva