December je čarobni mesec, ko v kuhinji vse diši po sladkem. Na praznično mizo so ljudje od nekdaj postavljali le najboljše, kar je bilo pri hiši. Izbrane sestavine so spekli s posebnim spoštovanjem do praznikov in legend ter verjeli, da bo prihajajoče leto lepše, uspešnejše in srečnejše.
Čeprav je evropska kulinarika raznolika, so sestavine prazničnih decembrskih kolačev po vsej Evropi zelo podobne: suho in kandirano sadje, oreščki, lupinice agrumov, bela moka, maslo, jajca, med in sladkor ter dišeče začimbe, kot so cimet, nageljnove žbice in muškatni orešček. Z njimi so najpogosteje obogatili kruh, simbol dobrote in blaginje, zato se lahko prav v vsaki evropski državi na božičnih sejmih sladkamo z lokalnim sladkim prazničnim kruhom.
Praznični kruh po Evropi
Grčija
V Grčiji ga imenujejo christopsomo (Kristusov kruh) in zanj testo zamesijo z oljčnim oljem in rdečim vinom, dodajo rozine, v vinu namočene fige, orehe, pinjole, smolo mastike in dišavnice. Nekaj testa pa prihranijo za okraševanje kruha v obliki starega krščanskega križa in motivov iz življenja družine.
Romunija in Bolgarija
V Romuniji in Bolgariji vam bodo ponudili sladek mlečni kruh cozonac (tudi kozunak).
Škotska
Na Škotskem poznajo dundee cake, kolač z rozinami, kandiranimi češnjami in mandlji.
Alpski predeli Švice
V alpskih predelih Švice je priljubljen čvrst hruškov kruh birnbrod, ki se tako imenuje, čeprav so v njegovem bogatem receptu tudi datlji, rozine, suhe fige in slive.
Italija
V severni Italiji slovi panettone, puhast kruh v obliki kupole, ki izvira iz Milana. V Toskani pa poznajo panforte, kompaktno ploščato slaščico iz oreščkov in suhega sadja, obilno posuto s sladkorjem v prahu.
Portugalska
Na Portugalskem se od božiča do praznika svetih treh kraljev sladkajo s sladkim kruhom bolo rei (kraljeva krona) v obliki venca, bogato obloženim s kandiranim sadjem. Vanj peki zamesijo zrno boba, in kdor ga najde v svojem kosu, mora prihodnje leto prispevati za kolač.
Nemčija: Dresdenski Stollen
Božični sadni kruh je praznični kolač, značilen za Nemčijo. Recept zanj je nastal v mestu Dresden, zato je dresdenški stollen danes geografsko zaščiten in ga pod tem imenom v mestu Dresden proizvaja 150 pekov.
Stollen je bil sprva postni kruh iz moke, kvasa, olja in vode. Ker je bilo maslo med postom prepovedano živilo, je v 15. stoletju papež s posebnim zakonom dresdenskim pekom dovolil uporabo masla v prazničnih slaščicah. Z leti se je v recept prikradlo še suho in kandirano sadje, oreščki, obilo masla in sladkorja, celo marcipan in dišavnice, tako da kolač s postnim časom ni imel več veliko skupnega.
Pravijo, da oblika božičnega kruha spominja na povitega Jezuščka, zato ga obilno posujejo s sladkorjem, da ga ne bi zeblo.
Slovenija: Potica in Šarkelj
Na slovenskih slavnostnih mizah ob katoliških praznikih ne sme manjkati kolač v obliki venca, ki po nekaterih izročilih ponazarja Kristusovo krono. Tradicionalna in najpogostejša je seveda potica, a tudi šarkelj. Ponekod mu pogovorno pravijo kuglof, izraz pa izvira iz nemškega poimenovanja za šarkelj - Gugelhupf.
Velika Britanija: Božični puding
Britanski božični kolač naj bi segal v čas srednjega veka in bil posledica navduševanja nad vsem, kar so mornarji na Otok prinesli iz oddaljenih britanskih kolonij. V tem božičnem kolaču zato ne manjka začimb, žganja in suhega sadja, po tradicionalnem receptu pa ga večina Britancev še danes pripravlja z govejim lojem.
Priprava kolača, ki mu pravijo puding, saj ga ne pečejo v pečici, temveč kuhajo nad soparo, je bila nekoč povezana s strogimi pravili:
- Pripraviti so ga morali pet tednov pred božičem.
- Mešati so ga morali z leseno kuhalnico v krogih od vzhoda proti zahodu (s tem so počastili svete tri kralje, ki so v tej smeri potovali, da bi obiskali pravkar rojenega Jezusa).
- Za kuhalnico je izmenično moral poprijeti prav vsak član družine in si med mešanjem nekaj zaželeti.
Zavitega v prt so božični kolač nad soparo kuhali kar deset ur, nato pa ga obilno zalili z žganjem. Tako pripravljen kolač je lahko počakal vse do božiča, ko je bil tudi najbolj okusen, saj so se sestavine dodobra prepojile in prepletle. Neverjetno obstojen in sočen božični kolač so Britanci z ladjami pošiljali celo v britanske kolonije po svetu, pravilno pripravljen pa naj bi se lahko ohranil celo dvanajst mesecev! Še danes pred božičnim časom mnogi pripravijo dva božična kolača in enega ponudijo ob božiču, drugega pa hranijo vse do velikonočnega kosila.
Francija: Rulada v obliki polena
Rulada v obliki polena je tradicionalna francoska božična sladica, ki jo še danes pripravljajo v Franciji in njenih nekdanjih kolonijah. Slaščico so pariških slaščičarji začeli izdelovati po letu 1870, njena oblika pa izhaja iz starodavnega poganskega običaja ob zimskem solsticiju. Takrat so čas, ko dnevi spet postajajo daljši, praznovali s sežiganjem polena, ki so ga predhodno okrasili, pepel pa shranili za srečo in zaščito pred udari strele.
Poljska: Piernik
Piernik je poljski medeni kolač, ki ga začinijo s cimetom, nageljnovimi žbicami in pimentom. Pogosto ga obogatijo z orehi in rozinami, v zadnjem času pa tudi s čokolado. Oblikovan je v ploščat hlebec ali okrogel kolač, med peko pa po površini razpoka.
Splošne sestavine in priprava božičnega sadnega kolača
Osnova za božični sadni kolač je umešano testo iz jajc, (belega ali rjavega) sladkorja, masla in moke, ki ga uporabimo kot povezavo za druge sestavine. Običajno so to:
- Suho sadje: marelice, fige, slive, brusnice, rozine, datlji.
- Kandirano sadje: kandirana pomarančna in limonina lupinica, kandiran ingver, kandirane češnje.
- Začimbe: ingver, klinčki, cimet, muškatni orešček, kardamom, vanilija, piment.
- Oreščki: lešniki, mandlji, orehi, pinjole.
V testo lahko po želji dodamo tudi malo kakava, brandyja (lahko tudi žganja ali likerja), marcipana, nekaj koščkov čokolade ter medu (melase).
Postopek priprave
Namakanje sadja ni všteto v čas priprave!
- Suho sadje po potrebi narežemo na koščke in ga stresemo v skledo. Tudi kandirane češnje narežemo na koščke, nato pa jih skupaj s kandirano lupinico primešamo k suhemu sadju. Vse skupaj prelijemo s pomarančnim sokom. Za okus in aromo lahko dodamo tudi malo ruma ali brandyja. Pustimo, da se sadje namaka vsaj eno uro. Dalj časa, kot se bo namakalo, bolj bo sočno in aromatično.
- Oreščke grobo nasekljamo.
- V skledi zmešamo suhe sestavine, torej moko, pecilni prašek in začimbe.
- V drugi skledi kremasto umešamo zmehčano maslo in rjavi sladkor (lahko uporabimo tudi beli sladkor).
- V masleno zmes postopoma, eno za drugim, primešamo jajca.
- Zatem primešamo vanilijevo aromo, naribano lupinico, med in na koncu še olje.
- Na zmes presejemo mešanico suhih sestavin.
- Preden jo vmešamo, dodamo še namočeno sadje ter nasekljane oreščke.
- Vse skupaj dobro premešamo z lopatko.
- Na koncu primešamo še jabolčni ali pomarančni sok, lahko pa uporabimo tudi mleko.
Pečenje
Božični kolač zmeraj pečemo pri nizki temperaturi (od 150 do 160 stopinj Celzija). Ker lahko peka traja tudi več ur, je priporočljivo, da dno in obod pekača pred peko obložimo z več plastmi peki papirja in se tako izognemo čvrsti skorji. Če kolač po vrhu prehitro porjavi, ga samo pokrijemo s kosom alufolije in pečemo dalje.
Preizkus, ali je kolač pečen, opravimo malo težje, saj je lahko palčka, ki jo zabodemo v sredino kolača, vlažna od sadja. Pomembno je, da na njej ni več ostankov testa. Da bi se povsem prepričali, ali je kolač pečen, je najbolje, da preizkus s palčko opravimo na več mestih.
Ožji podolgovat pekač (velikosti približno 23 x 12 x 8 centimetrov) rahlo namastimo z maslom, nato pa ga obložimo s peki papirjem. Vanj pretresemo pripravljeno maso in jo z lopatko razporedimo po celotni površini ter po vrhu pogladimo.
Kolač pečemo 55-65 minut v pečici, ogreti na 160 stopinj Celzija. Pečen je, ko se po vrhu zlato rjavo obarva, na zobotrebcu, ki ga zapičimo v kolač, pa ni ostankov testa, ko ga izvlečemo.
Hranjenje
Ker se okus sadnega kolača sčasoma izboljšuje, ga običajno spečemo nekaj tednov pred božičem, nato pa tesno zavijemo v folijo za živila (peki papir ali celofan) in hranimo v tesno zaprti škatli na hladnem mestu.
Recept Anje z dodatkom čokolade
V naši ekipi ta čas leta zelo pridno delamo, zato nimamo toliko časa za peko prazničnih slaščic. Anja rada peče kolače, a mora pri tem zadovoljiti želje svojega najbolj ostrega kritika - svojega sinčka - kolači mu niso najbolj pri srcu, saj ima raje s kremo napolnjene torte. Zato se je Anja potrudila, da mu bo tudi ta kolač všeč - dodala je veliko čokolade in suhega sadja. Ti dodatki namreč naredijo kolač mnogo bolj sočen in kremast.
Naj vas fotografija ne prestraši (Anja namreč naredi tako krasne fotografije, da sprva pomisliš, da je recept zelo zakompliciran, a to ni njena filozofija). Vse kar potrebujemo za popoln kolač je, da dobro stepemo sladkor in maslo. Ker slednjega v tem receptu ni veliko, se ne ustraši, če zmes ni tako puhasta, a vseeno mora postati zračna in lažja. Jajca dodajamo eno za drugim in na koncu dodamo še moko ter mleko. Čisto na koncu dodamo še čokolado in suho sadje ter vse vlijemo v pekač.
Tretjino suhe zmesi (moka...) dodamo v prvo posodo in mešamo zelo počasi. Nato dodamo polovico mleka in mešamo na počasni hitrosti. Spet dodamo tretjino suhe zmesi in polovico mleka ter mešamo.
Informacije o sestavinah
- Domača jajca s kmetije Jenko, pri Komendi. Kokoši so rejene v prosti reji.
- Pomaranče so sadeži iz rodu Citrusov, ki rastejo na drevesih pomarančevcih. Plodovi so okrogli, tipično oranžne barve, tako v olupku kot v notranjosti.
Hranilne in energijske vrednosti
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. 2000 kCal na dan.