Splošna krepitev zdravja je pogosta tema pogovora, še posebej v zimskih mesecih in ob menjavi letnih časov. Ljudje želijo vedeti, kako se bolje zaščititi pred okužbami in podpreti naravno odpornost telesa. Močan imunski sistem ne temelji na hitrih rešitvah, temveč na razumevanju delovanja telesne obrambe in njeni pravilni podpori.
Razumevanje imunskega sistema
Imunski sistem je pravzaprav obsežna mreža, ki se razteza po celotnem telesu. Vključuje specializirane organe, kot so vranica, priželjc in kostni mozeg, tkiva, kot so bezgavke, ter milijarde imunskih celic, ki krožijo po krvi in tkivih. Tudi koža ter sluznice nosu in žrela so pomemben del te obrambne linije, saj predstavljajo prvo fizično pregrado pred vdorom škodljivih mikroorganizmov. Posebnost imunskega sistema je v tem, da vsi njegovi deli med seboj komunicirajo s pomočjo kemičnih prenašalcev, imenovanih citokini, kar omogoča hiter, usklajen in učinkovit odziv na vsako grožnjo.
Naše telo se vsak dan srečuje s številnimi potencialnimi grožnjami; z bakterijami na površinah, ki se jih dotikamo, z virusi v zraku, ki ga vdihujemo, glivicami iz okolja ter celo z nenormalnimi celicami, ki lahko nastanejo znotraj lastnega telesa. Osnovna naloga imunskega sistema je, da nenehno ločuje med tem, kar telesu pripada (lastne celice), in tem, kar ne (tujki ali okvarjene celice). Imunski sistem oziroma obrambni sistem našega telesa je zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti), ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Celice našega imunskega sistema so ves čas na delu in iščejo morebitne vsiljivce, ki jih nato uničijo. Dokler deluje optimalno, ostaja neopazen. Če oslabi, postanemo bolj dovzetni za okužbe. Kadar je preveč aktiven, lahko povzroči alergije, avtoimunske bolezni idr.
Prirojena in pridobljena imunost
Imunski sistem deluje na večih ravneh. Naša imunska odpornost je odvisna od t.i. prirojene in od pridobljene imunosti. Prvo sestavo imunskega sistema podedujemo že ob rojstvu. Protitelesa prejmemo tudi pri dojenju s prvo hrano - kolostrumom. Skromen nabor protiteles kasneje razširimo z okolico, polno mikroorganizmov. Imunski sistem namreč vsak spopad s tujki shrani v spomin. Medtem ko je prirojena imunost tista, ki jo podedujemo od matere in je aktivna vse od rojstva, pridobljeno imunost gradimo tekom življenja in jo »dopolnjujemo« ob vsaki novi izpostavljenosti škodljivim organizmom. Imunski sistem namreč vsak spopad s tujki shrani v spomin.
Druga raven je pridobljena oziroma adaptivna imunost, ki deluje kot specializirana obrambna enota. Aktivira se počasneje, običajno v nekaj dneh, a je izjemno natančna. Ko se telo sreča s točno določenim povzročiteljem bolezni, na primer virusom gripe ali noric, imunski sistem ustvari specifična protitelesa, namenjena prav temu patogenu. Ta raven imunskega sistema je sposobna tudi shranjevanja določenih protiteles in si torej na tak način zapomni določene patogene. Prav zato norice običajno prebolimo le enkrat v življenju, saj si telo ustvari trajno zaščito.
Ključne celice imunskega sistema
Oba dela imunskega sistema, prirojenega in pridobljenega, sestavljajo celice imunskega sistema - levkociti ali bele krvničke v širokem pomenu besede. Te nastajajo v kostnem mozgu ali limfnih vozličih po celem telesu.
- Limfociti: Med najpomembnejšimi so limfociti, posebna vrsta belih krvnih celic, ki jih delimo na limfocite B in limfocite T.
- Limfociti B ob stiku s tujkom začnejo tvoriti protitelesa, beljakovine, ki se natančno vežejo na določenega povzročitelja bolezni in ga označijo kot tujek, ki ga je treba uničiti. Ta protitelesa so zelo specifična, vsako je prilagojeno točno določenemu patogenu.
- Limfociti T obstajajo v več oblikah:
- Pomožni limfociti T (celice pomagalke) usklajujejo imunski odziv in pošiljajo signale drugim imunskim celicam.
- Citotoksični limfociti T (celice ubijalke) neposredno napadajo in uničujejo okužene ali okvarjene, celo rakave celice.
- Fagociti: Druga pomembna skupina so fagociti, celice, ki dobesedno »požirajo« vsiljivce.
- Makrofagi so veliki fagociti, ki se gibljejo po tkivih in odstranjujejo bakterije, odmrle celice ter druge odpadne snovi. Hkrati delujejo kot prenašalci informacij, saj dele zaužitih patogenov predstavijo drugim imunskim celicam.
Največja moč imunskega sistema je prav v popolni usklajenosti vseh teh celic. Ob okužbi sproščajo kemične signale, ki prikličejo pomoč, povečajo pretok krvi na prizadeto mesto (zato se pojavita rdečina in toplota) ter postopoma aktivirajo različne obrambne mehanizme. Imunski sistem predstavlja vojska specializiranih enot, pri čemer je vsaka enota del imunskega sistema. Naša imunska vojska je na delu 24 ur na dan, 7 dni v tednu in neutrudno išče škodljive mikroorganizme, ki jih nato sistematično uničuje. Zdrav imunski sistem lahko prepozna svoja lastna tkiva in jih ne napada. Hkrati neumorno izvaja vzdrževanje sistema in si prizadeva odstraniti stare, poškodovane in mutirane celice.
Pomen zdravega imunskega sistema
Ustrezno delovanje imunskega sistema ima ključen vpliv na kakovost življenja. Oseba z dobrim imunskim odzivom ne zboli le redkeje, čeprav je to pomembna prednost, temveč ima tudi več energije, hitreje okreva ob bolezni, bolje spi, ima manj vnetij v telesu in se na splošno bolje počuti. Imunski sistem ima ključno vlogo tudi onkraj boja proti okužbam. Nenehno prepoznava in odstranjuje nenormalne celice, ki bi se lahko razvile v rakave, sodeluje pri odstranjevanju starih in poškodovanih celic ter pospešuje celjenje in obnovo tkiv. Poleg tega ima pomemben vpliv tudi na duševno zdravje, saj obstaja tesna povezava med vnetji, delovanjem imunskega sistema in razpoloženjem.
Ali lahko dejansko okrepite svoj imunski sistem? Tukaj je resnica | Stvari za telo z dr. Jen Gunter
Dejavniki, ki vplivajo na imunski sistem
Imunski sistem se od posameznika do posameznika močno razlikuje, tudi med sicer povsem zdravimi ljudmi. Razlike gre pripisati številnim dejavnikom, kot so genetika, spol, starost, prehrana, količina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, stres, količina spanca, zgodovina infekcij in cepljenj itd. Mnogi posamezniki menijo, da mora biti z njimi nekaj resno narobe, če pogosto zbolevajo, v resnici pa gre najpogosteje za kombinacijo življenjskih navad, ki sčasoma oslabijo telesno obrambo.
Prehrana
Prehrana je eden izmed izjemno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema. Ljudje v lekarni pogosto iščejo prehranska dopolnila za krepitev imunskega sistema, hkrati pa povedo, da se večinoma prehranjujejo s predelano hrano, izpuščajo obroke ali »živijo« od kave in hitrih prigrizkov. Resnica je, da imunski sistem za svoje pravilno delovanje potrebuje kakovostno gorivo. Prehrana, bogata s predelanimi živili in dodanimi sladkorji, spodbuja vnetne procese v telesu in dodatno obremenjuje imunski sistem. Podhranjenost je v državah v razvoju eden glavnih krivcev za nepravilno delovanje imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbe. V razvitem svetu podhranjenost ni pogosta težava, ravno obratno, tukaj predstavlja težavo prehranjenost, ki je pogosto posledica prevelikega vnosa enolične in z vitamini in minerali revne prehrane. Prehranjenost oziroma debelost prav tako lahko načne naš imunski sistem, še posebej maščobne zaloge, ki se nalagajo okrog pasu. Maščobno tkivo namreč prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem.
Stres
Stres je verjetno najbolj podcenjen dejavnik, ki vpliva na imunski sistem. Ko stranke povedo, da so bile v zadnjem času pod velikim stresom in pogosteje zbolevajo, to ni naključje. Ko smo pod stresom, telo sprošča kortizol in druge stresne hormone. V kratkih obdobjih je to celo koristno, saj daje energijo in osredotočenost za soočanje z izzivi. Če pa stres postane kroničen, ti hormoni zmanjšujejo delovanje imunskega sistema. Zmanjšajo nastajanje imunskih celic, motijo njihovo komunikacijo in oslabijo učinkovitost obrambnega odziva. To je pogosto pri posameznikih, ki se spopadajo z delovnim pritiskom, družinskimi težavami, finančnimi skrbmi ali večjimi življenjskimi spremembami. Pogosto začnejo pogosteje zbolevati, bolezni pa trajajo dlje. Še huje je, da bolezni same po sebi povečajo stres, kar ustvari začaran krog. Smeh, sreča in zadovoljno življenje znižujejo nivo stresnega hormona kortizola v krvi. S tem se izboljšuje spanec, pa tudi imunski sistem.
Telesna dejavnost in spanje
Sodobno življenje prinaša posebne izzive za imunski sistem, s katerimi se naši predniki niso srečevali. Veliko ljudi večino dneva preživi sede za pisalno mizo, v avtomobilu ali na kavču. Tak sedeč življenjski slog močno vpliva na imunsko funkcijo. Redna telesna aktivnost omogoča boljšo cirkulacijo imunskih celic po telesu, zmanjšuje vnetja in spodbuja nastajanje novih imunskih celic. Pomemben dejavnik je tudi spanje, ki ga mnogi podcenjujejo. Med spanjem telo proizvaja in razporeja imunske celice, popravlja poškodbe in utrjuje spomin imunskega sistema. Pomanjkanje kakovostnega spanca slabi naš imunski sistem. Tako postanemo manj odporni na viruse in bakterije v naši okolici.
Okoljski dejavniki in kronične bolezni
Na imunsko funkcijo vplivajo tudi okoljski dejavniki. Kajenje močno škoduje imunskemu sistemu, saj poškoduje fizične pregrade v dihalih, zmanjšuje učinkovitost imunskih celic in povečuje vnetje. Pretirano uživanje alkohola prav tako oslabi imunski sistem in poruši ravnovesje črevesnih bakterij. Včasih je oslabljen imunski sistem posledica kronične bolezni. Avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem napačno napada lastna tkiva, očitno vplivajo na delovanje imunskega sistema. A tudi druge bolezni lahko oslabijo imunski odziv. Še posebej zapleteno je, ko se ljudje znajdejo v začaranem krogu pogostih okužb, ki dodatno oslabijo imunski sistem. Vsakič, ko telo premaga okužbo, imunski sistem porabi veliko virov. Če pogosto zbolimo in se pred naslednjo boleznijo nikoli popolnoma ne obnovimo, imunski sistem nima časa za polno regeneracijo.
Starost in genetika
Starejši pacienti pri sebi pogosto opažajo, da so bolj dovzetni za okužbe ali da cepljenja ne delujejo tako učinkovito kot prej. To je povsem naraven del staranja, imenovan imunosenescenca ali postopno upadanje funkcije imunskega sistema, ki se pojavi z leti. Priželjc, žleza, ki proizvaja T-celice, s staranjem zmanjšuje svojo velikost, kar pomeni manj nastajanja novih T-celic. To ne pomeni, da so starejši popolnoma nemočni proti okužbam, a preventivni ukrepi postanejo še pomembnejši. Čeprav imajo življenjske navade ključno vlogo, tudi genetika vpliva na moč imunskega sistema. Nekateri se rodijo z primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi, pri katerih določeni deli imunskega sistema manjkajo ali ne delujejo pravilno. To sicer ni pogosto, a močno vpliva na zdravje. Pogosteje pa ljudje podedujejo različice genov, ki jih lahko naredijo bolj ali manj dovzetne za nekatere okužbe, alergije ali avtoimunske bolezni. Pomembno pa je, da se zavedamo, da lahko kljub nagnjenosti k šibkejšemu imunskemu sistemu, odločitve, ki jih sprejemamo vsak dan, močno vplivajo na delovanje teh genov.
Strategije za krepitev imunskega sistema
Dobra novica je, da obstaja veliko dokazano učinkovitih pristopov, ki resnično izboljšajo delovanje imunskega sistema. Krepitev imunskega sistema ni le sezonska naloga, temveč življenjski proces. Vsak vdih svežega zraka, vsak požirek toplega čaja in vsaka misel hvaležnosti so del te tihe skrbi za ravnovesje. Naravni načini niso le dodatna pomoč, so način življenja, v katerem telo in narava dihata v istem ritmu.
1. Uravnotežena prehrana
Osnova za krepitev imunskega sistema je raznolika in barvita prehrana, bogata s polnovrednimi živili. Imunski sistem potrebuje širok spekter hranil za optimalno delovanje, najboljši način za pridobivanje teh hranil pa je preko prave hrane. Kar 80% imunskega sistema domuje v črevesju, zato je ohranjanje ustreznega ravnovesja bakterij s probiotiki in raznoliko prehrano odlična osnova. Pri tem imejmo v mislih, da hrana, ki pripotuje iz oddaljenih krajev, vsebuje manj mikrohranil kot tista, pridelana in pobrana na domačih tleh.
- Jejte več barvite zelenjave in sadja: Sadje in zelenjava naj zavzemata velik del krožnika pri vsakem obroku, pri čemer velja pravilo, da več barv na krožniku pomeni večje koristi za naše zdravje. Citrusi, jagodičevje in paprika so odličen vir vitamina C, ki podpira tvorbo in delovanje belih krvnih celic. Listnata zelenjava, kot sta špinača in ohrovt, vsebuje vitamine in antioksidante, ki ščitijo imunske celice pred poškodbami.
- Uživajte več probiotične in prebiotične hrane: Kefir, kakovosten jogurt, kislo mleko, fermentirana zelenjava, kimči, sadje, zelenjava, stročnice, polnozrnata žita ali kombucha pozitivno vplivajo na naš mikrobiom (črevesne bakterije). Vlaknine podpirajo njeno pravilno delovanje, kar je pomembno tudi za imunski sistem. Nekatere bakterije celo »proizvajajo vitamine, zlasti vitamine skupine B«, in na ta način pomagajo naši odpornosti.
- Zagotovite zadosten vnos beljakovin: Beljakovine so temelj za nastanek celic imunskega sistema, naše »obrambne vojske«. Zaradi optimalnega vnosa beljakovin ima telo dovolj gradbenega materiala za ustvarjanje »novih vojakov« in premagovanje bolezni.
- Uživajte več zdravih maščob: Uživanje zdravih maščob (kot so maščobne kisline omega 3) namesto nasičenih maščobnih kislin lahko pomaga telesu proizvajati snovi, ki sodelujejo pri uravnavanju imunskih funkcij. Maščobne kisline omega 3 imajo protivnetne učinke.
- Omejite vnos nekakovostne hrane: Nekvalitetna prehrana s prevladujočo visoko industrijsko predelano hrano, na čelu s hitro prehrano, sladkarijami, slanimi dobrotami, ocvrto hrano in klobasami, je revna z mikrohranili.
2. Redna telesna dejavnost
Telesna dejavnost je eden najmočnejših naravnih načinov za krepitev imunskega sistema, a pogosto jo spregledamo. Redna zmerna vadba poveča prekrvavitev, kar omogoča, da imunske celice učinkoviteje krožijo po telesu. Ključna beseda je zmernost. Več ni vedno bolje, saj lahko dolgotrajna intenzivna vadba brez ustreznega počitka začasno oslabi imunski sistem.
Ali lahko dejansko okrepite svoj imunski sistem? Tukaj je resnica | Stvari za telo z dr. Jen Gunter
3. Kakovosten in dovolj dolg spanec
Če bi morali izpostaviti en dejavnik, ki najbolj vpliva na delovanje imunskega sistema, bi to gotovo bil spanec. Povezava med spancem in imunostjo je tako močna, da že ena noč slabega spanca merljivo zmanjša delovanje imunskih celic. Dandanes je vse več ljudi kronično prikrajšanih za spanec, pogosto spijo le šest ur ali manj, čeprav bi potrebovali sedem do devet ur. Pomembna je tudi kakovost spanca, ne le količina. Izboljšanje spanja pogosto zahteva obravnavo več dejavnikov. Dosleden spalni ritem, temna in hladna spalnica, omejevanje časa pred zaslonom pred spanjem in obvladovanje stresa so vsi pomembni.
4. Obvladovanje stresa
Glede na to, kako močno stres vpliva na imunski sistem, je učenje učinkovitega obvladovanja stresa nujno, če želimo ohraniti močno odpornost. Obvladovanje stresa ne pomeni, da morate odstraniti ves stres iz svojega življenja, to ni niti mogoče, niti zaželeno. Različne strategije delujejo pri različnih ljudeh. Nekateri prisegajo na meditacijo ali tehnike čuječnosti, ki imajo močne znanstvene dokaze o zmanjševanju stresnih hormonov in izboljšanju imunskih parametrov. Druge najbolj sprošča redna telesna aktivnost.
5. Higienski ukrepi in zdrave navade
Če želimo zmanjšati tveganje za okužbo s katero koli nalezljivo boleznijo, je treba izvajati osnovne higienske ukrepe. To so kraji z veliko koncentracijo ljudi, zlasti v zaprtih prostorih (trgovine, nakupovalni centri, prevozna sredstva ali delovna mesta z velikim številom ljudi in potencialno bolnih oseb (bolnišnice, zbirni centri za testiranje ali čakalnice za zdravnike)). Redno si temeljito umivajte roke. Ne dotikajte se nosu, oči in ust. Prav tako je pomembno zmanjšati uživanje alkohola in število pokajenih cigaret.
6. Podpora črevesnemu zdravju
Ena najbolj vznemirljivih smeri raziskav imunskega sistema v zadnjih letih je odkrivanje vpliva črevesnega zdravja na imunski sistem. Približno 70 % imunskega sistema se nahaja v črevesju, bakterije, ki živijo v naših prebavilih (črevesna mikrobiota), pa igrajo ključno vlogo pri uravnavanju imunosti. Koristne bakterije krepijo črevesno pregrado, preprečujejo vdor škodljivih snovi v kri, tekmujejo s patogenimi bakterijami za prostor in hranila, proizvajajo protimikrobne spojine in pomagajo imunskim celicam prepoznati, kaj je resna grožnja in kaj ne.
Vsi probiotiki niso enaki, ko gre za podporo imunskemu sistemu. Najbolj raziskane vrste za podporo imunosti so Lactobacillus in Bifidobacterium. Učinki probiotikov so specifični za sev, kar pomeni, da ni mogoče predvidevati, da bodo vsi sevi lactobacilusa ali bifidobakterije imeli enake učinke. Pomembno je tudi število živih bakterij (CFU - colony-forming units). Za podporo imunskemu sistemu običajno priporočamo izdelke z več milijardami CFU, ki morajo biti živi ob zaužitju, ne le ob izdelavi.
7. Prehranska dopolnila in naravni pripravki
Vitamini in minerali niso dodatek za vsak slučaj, temveč temelj delovanja imunskega sistema. Sezonsko se je tako pomembno okrepiti z vitaminoma C in D ter mineralom cinkom. Prav vsak ima izjemno pomembno samostojno vlogo, odlično pa delujejo tudi v kombinaciji. Pomanjkanje teh hranil je zelo pogosto, zlasti v zimskih mesecih, ko je dostop do sveže hrane omejen, in takrat imunski sistem preprosto ne more delovati s polno močjo. Izjema je predvsem vitamin D, saj v jesensko-zimskem obdobju, zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov, tvorbe vitamina D v koži praktično ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos. V nacionalni raziskavi Nutrihealth smo ugotovili, da ima med novembrom in aprilom kar 80% odraslih Slovencev pomanjkanje vitamina D, skoraj 40% Slovencev pa zelo hudo pomanjkanje.
- Vitamin C: Je vodotopen antioksidant, ključen za nastajanje in delovanje belih krvnih celic. Prispeva k delovanju živčnega sistema ter ščiti celice pred oksidativnim stresom, posledično pa zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Dobri viri so citrusi, jagodičevje in paprika.
- Vitamin D: Deluje skoraj kot hormon in uravnava imunski odziv. Pomaga pri absorpciji mineralov, posledično pa ohranja zdravje kosti in zob ter tudi mišic. Ima pomembno vlogo pri delitvi celic in delovanju imunskega sistema.
- Cink: Je nujen za razvoj in komunikacijo imunskih celic. Dopolnjuje zgoraj naštete funkcije, že rahlo pomanjkanje pa oslabi imunski odziv.
- Probiotiki: Podpirajo optimalno sestavo mikrobioma, ki je ključnega pomena za imunski sistem.
- Beljakovine sirotke: Vsebujejo biološko aktivne beljakovinske frakcije, kot so imunoglobulini, laktoglobulin alfa in beta ali laktoferin, ki so koristne za odpornost.
- Omega-3 maščobne kisline: Imajo protivnetne učinke, izboljšujejo prekrvavitev in podpirajo delovanje srca ter možganov.
- Magnezij: Sodeluje pri več kot 300 biokemijskih procesih v telesu, vključno z delovanjem mišic, živčnega sistema in presnovo energije.
8. Tradicionalni zeliščni pripravki
Mnogi tradicionalni zeliščni pripravki za podporo imunskemu sistemu imajo tudi znanstveno podlago. Brezegi so v raziskavah pokazali, da lahko skrajšajo trajanje in zmanjšajo resnost simptomov gripe. Ameriški slamnik, čeprav še vedno predmet razprav, lahko ob jemanju ob prvih znakih prehlada prinese zmerne koristi. Vendar pa moramo imeti v mislih, da naravno ne pomeni samodejno varno ali primerno za vse. Zelišča lahko vplivajo na delovanje zdravil, nekatera tudi niso primerna med nosečnostjo ali pri določenih zdravstvenih stanjih.
Recepti za domače pripravke
- Napitek iz česna, ingverja in korenja: Strite strok česna in mu dodajte nariban ingver in korenje. Čez pokapljajte limono in dodajte nekaj vode.
- Mešanica limoninega soka, medu, ingverja in kurkume: Limonin sok je bogat z vitaminom C, kurkuma vsebuje kurkumin, med je naravni antioksidant, ingver pa ima protivirusne učinkovine.
- Piščančja juha: Sestavine juhe, kot so piščanec, čebula, sladki krompir, pastinak, repa, korenje, zelena, peteršilj, sol in poper, upočasnijo premik belih krvničk v zgornja dihala, kar pomaga ublažiti simptome prehlada. Snov v piščančji juhi in piščančjih prsih, imenovana karnozin, pomaga preprečevati gripo in prehlad.
- Čaj: Snovi v čaju, imenovane alkilamini, krepijo imunski sistem in pomagajo pri preprečevanju infekcijskih okužb. Metin čaj pomirja, izboljšuje prebavo in odpravlja napihnjenost, zeleni ali črni čaj pa vsebujeta veliko antioksidantov.
- Ingverjev napitek: Ingver je superživilo, bogato z železom, magnezijem, vitamini in antioksidanti ter ima močne antibakterijske in protivnetne lastnosti. Odličen je za prebavo in dihala.
- Zlato mleko: Topel napitek s kurkumo je idealen za večerno sprostitev, pozitivno vpliva na imunost in splošno počutje.
- Sirup za boleče grlo: Domači "zvarek", ki ga ni treba kuhati, je učinkovit ob prvih znakih prehlada.
9. Alternativne metode
- Savnanje in hladne prhe: Redno savnanje in hladno prhanje lahko krepi imunski sistem. Višja temperatura v savnah in hladne prhe povečajo število belih krvničk, kar izboljša odpornost.
- Sprehodi v naravi: Aktivnost na prostem in gibanje na svežem zraku izboljšata oskrbo celic s kisikom in spodbudita sintezo vitamina D.
- Aromaterapija: Eterična olja, kot so evkaliptus, timijan ali sivka, pomagajo pri odpiranju dihalnih poti in zmanjšujejo napetost.
- Zeliščni poparki: Kamilica, ingver, bezeg, meta in žajbelj ne krepijo le telesa, temveč pomirjajo dihalne poti, spodbujajo potenje pri prehladih in lajšajo napetosti.
Imunski sistem deluje tiho, a zvesto, saj neprestano prepoznava, nas brani in se obnavlja. Vsak dan se spopada z izzivi sodobnega sveta: stresom, onesnaženjem, pomanjkanjem spanca, neurejeno prehrano in hitrim tempom, ki telesu redko dopušča, da se umiri. Naš imunski sistem torej potrebuje ravnovesje občutkov varnosti, miru in notranje stabilnosti, zato so mnogi domači naravni načini pogosto tudi najboljši način, kako se znova povežemo s telesom in prisluhnemo njegovim potrebam. Naravni pristopi krepijo telo celostno, ne le fizično, temveč tudi energijsko, duševno in čustveno. Imunski sistem deluje najbolje takrat, ko smo v ravnovesju, zato je pomembno, da podpremo vse ravni počutja: gibanje, počitek, prehrano in notranji mir. Namesto iskanja hitrih rešitev se tako krepitev imunosti začne v vsakdanjih navadah, s preprostimi dejanji, ki telesu vračajo moč in stabilnost.