Izraz "pire" se v slovenščini uporablja za označevanje pretlačene zmesi, najpogosteje živil. V angleščini obstaja več prevodov, odvisno od konteksta in konsistence zmesi.
Splošni Prevodi in Konteksti Uporabe "Pire"
Najpogostejši prevodi izraza "pire" v angleščino so mash, mush in pulp. Vsak od teh prevodov nosi določeno nianso, ki je odvisna od specifičnega tipa pretlačene snovi.
- Izraz "mash" se pogosto uporablja za pretlačeno zelenjavo, kot je na primer krompir. Primer rabe je "pire krompir", ki se v angleščini prevaja kot "mashed potatoes". Ko se pretlačen krompir pusti, da se nekoliko ohladi, nato pa se mu doda ržena moka in premeša, se še vedno govori o "mashed potatoes".
- "Mush" se nanaša na mehko, kašasto zmes, ki je pogosto manj strukturirana. Primer je "glava polne sklede blond pireja", ki se prevede kot "a big blond bowl of mush".
- "Pulp" pa se večinoma uporablja za sadje ali vlaknaste dele rastlin.
"Pire" v Živilski Industriji: Sadni in Zelenjavni Pireji
V živilski industriji se "pire" pogosto pojavlja v kontekstu sadja in zelenjave. Tako se na primer omenja "pomarančno pulpo, koncentrat pireja antilske češnje, jabolčne vlaknine in koncentrat limoninega soka" (angleško: "orange pulp, acerola cherry puree concentrate, apple fibre and lemon juice concentrate").
Sadni sok, sadna pulpa in sadni pire se uporabljajo skladno z Direktivo Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi. Poleg sadnih pirejev so pomembni tudi drugi izdelki, kot je na primer "sladkan kostanjev pirej". Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih in marmeladah ter sladkanem kostanjevem pireju, namenjenih za prehrano ljudi, je relevantna v tem kontekstu in je bila vključena v mednarodne sporazume. Na etiketah predelanih proizvodov, kot so kostanjev pire, kostanjeva krema, kostanjevi sirupi, kostanjevi likerji, kandiran kostanj in čokolada s kandiranim kostanjem, se lahko navede, da je bil za pripravo uporabljen kostanj z zaščiteno geografsko označbo „Castaña de Galicia“, pod pogojem, da surovina ustreza določenim specifikacijam.
Razlikovanje: "Pire" (Zmes) in "Pira" (Žito)
Pomembno je razlikovati med izrazoma "pire", ki označuje pretlačeno zmes, in "pira", ki se nanaša na vrsto žita, natančneje na enozrnico ali dvozrnico (*Triticum spelta* ali *Triticum dicoccum*). Čeprav se v slovenščini slišita podobno, imata popolnoma različen pomen in uporabo.
Pira kot Kmetijski Pridelek in Njen Pomen
Pira kot žito se je skozi zgodovino gojila na različnih območjih. Na primer, "Haute Provence" je priznana kot območje starodavne pridelave enozrne pire, saj zgodovinski dokazi kažejo na prisotnost enozrne pire v nekaterih prazgodovinskih provansalskih krajih. Proizvodnja moke iz enozrne pire je bila sicer vedno postranskega pomena v primerjavi s pšenično moko, a se je kljub temu redno proizvajala. Včasih je bila moka iz enozrne pire, ki je bogata z lipidi, kljub zahtevnosti pridelave cenejša od pšenične moke, in v Haute Provence je bilo veliko mlinov, ki so omogočali njeno obdelavo. Moka iz enozrne pire iz Haute Provence je znana po tem, da daje kruhu zlato rumeno sredico z nežnim okusom po orehih.
Obstajajo različni ekotipi pire, kot je „Farro di Monteleone di Spoleto“, ki je krajevni ekotip vrste *Triticum dicoccum*. Ta pira je značilna za območje proizvodnje in je zaradi prilagoditve podnebju in zemljiščem razvila posebne morfo-fiziološke lastnosti, kot so spomladanski habitus, višina rastline do 120 cm, srednje podaljševanje stebla ter svetlorjava jantarna barva jedra zrna. Njene posebne fizične in organoleptične lastnosti, še zlasti značilno jedro zrna jantarne barve in čiste strukture ob prelomu, so posledica kombinacije pedoklimatskih razmer območja proizvodnje, predvsem apnenčastih, kamnitih zemljišč nad 700 m nadmorske višine, ki preprečujejo zaostajanje vode.
Pira „Farro di Monteleone di Spoleto“ se daje v promet v različnih tipologijah:
- FARRO INTEGRALE (polnozrnata pira): podolgovata in ukrivljena zrna svetlorjave jantarne barve, oluščena pleve, čvrsta in suha v ustih.
- FARRO SEMIPERLATO (polperlatna pira): od polnozrnate pire se razlikuje po rahli odrgnini na površini jedra zrna, ki ostaja celo; je svetlejša in mehkejša v ustih, primerna za enolončnice in solate.
- FARRO SPEZZATO (lomljena pira): pridobiva se iz zrn polnozrnate pire, oluščenih pleve, z lomljenjem vsakega zrna na več delov in selekcijo po velikosti.
Regulativa in Trgovina s Piro
Pira je omenjena tudi v mednarodnih trgovinskih in kmetijskih regulativah. Tako se na primer omenja "semenska pire iz oznake KN 1001 90 10", "navadna pšenica in pira" kot del kmetijskih površin, ter omejitve trženja "semena ovsa, ječmena, riža, tritikale, pšenice ali pire prve množitve".
Dovoljenja za uvoz in izvoz so potrebna za nekatere poljščine, vključno s piro, navadno pšenico in soržico, ječmenom, koruzo, pšenico durum, ržjo, ovsom ter moko iz navadne pšenice in pire, zaradi njihovega pomena za trgovske tokove in domači trg. V tabelah, ki predstavljajo celotno površino pridelkov, se na primer kategorija 10110 nanaša na "navadno pšenico in pire".
V okviru tarifnih kvot in dajatv za žita se omenja "druga pira, navadna pšenica in soržica" pod postavko 1001 90 95. Skupna površina, sprejeta za certifikacijo za riž (*Oryza sativa L.*), piro (*Triticum spelta L.*) ter vlakna in lan za olje (*Linum usitatissimum L.*) in konopljo (*Cannabis sativa L.*), ni vključena v izračun enotnega plačila, če so že prijavljene za poljščine. Tarife, kot je 12 EUR/metrično tono za "drugo piro, navadno pšenico in soržico", se določajo v skladu z mednarodnimi sporazumi.
V kontekstu žitaric se pira pojavlja skupaj z drugimi žiti: "oves kot zrnje... pira kot zrnje; tritikala kot zrnje..." in "Žito brez riža= D/1 (navadna pšenica in pira) + D/2 (trda pšenica) + D/3 (rž) + D/4 (ječmen) + D/5 (oves) + D/6 (koruza v zrnju) + D/8 (drugo žito)".