Rdeči seznam je objektiven popis ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Njegov namen je seznanjati zakonodajalce in širšo javnost z nujnostjo ohranjanja narave ter zmanjševati stopnjo izumiranja. Informacije, vključene v rdeči seznam, obsegajo stanje, geografsko razširjenost, velikost populacije, habitate, vzrejno oziroma vzgojno stopnjo in dejavnike ogroženosti. Rdeči seznami vključujejo tudi merila za ohranitev, če so bila uporabljena za zaščito vrst.
Mednarodne kategorije ogroženosti
Mednarodne organizacije igrajo ključno vlogo pri določanju statusa ogroženosti vrst. Organizacija BirdLife International, ki ocenjuje status ptičev za Rdeči seznam, poleg obstoječih kategorij uporablja za ptiče še kategorijo "verjetno izumrla vrsta" (PE - Possibly Extinct), v katero je uvrščenih 15 vrst. BirdLife International je predlagal, da se oznaka PE (verjetno izumrla) uradno uporablja za vrste v kategoriji "Skrajno ogrožena vrsta", kar je bilo zdaj tudi sprejeto.
Rdeči seznam in varstvo narave v Sloveniji
V Sloveniji vse rastline, živali in glive prosto živečih vrst varuje zakon, ki prepoveduje, da bi jih namerno brez opravičljivega razloga uničili ali poškodovali. Ogrožene vrste so tiste vrste, katerih obstoj je v nevarnosti. Katere vrste so ogrožene, je navedeno v rdečem seznamu, ki ga določa predpis, zanje pa veljajo strožja pravila. Tiste vrste rastlin in živali, ki so najbolj ogrožene ali so mednarodno varovane, so zavarovane s posebnimi predpisi, kot so zavarovane rastlinske vrste in zavarovane živalske vrste.
V Sloveniji je zavarovanih 71 rastlinskih vrst, 15 rodov in ena družina ter 389 živalskih vrst, 34 redov in 17 rodov. Ker so s predpisom zavarovani poleg vrst tudi celotni rodovi, redovi in celo ena družina, je število zavarovanih vrst odvisno tudi od taksonomskega stanja v določenem času in poznavanja o pojavljanju vrst.
Pravni okvir in slovenske kategorije ogroženosti
V Sloveniji so podkategorije kategorij ogroženosti določene na podlagi tretjega in četrtega odstavka 80. člena Zakona o ohranjanju narave. Te kategorije omogočajo podrobnejše razvrščanje ogroženosti in s tem usmerjanje varstvenih ukrepov.
Podkategorije ogroženosti v Sloveniji
- Izumrla vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, ki so bile na območju Republike Slovenije dokazano navzoče v naravnih populacijah in so v preteklosti gotovo izumrle oziroma so bile iztrebljene na celotnem območju Republike Slovenije.
- Domnevno izumrla vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo pogrešane vrste, katerih navzočnost je bila na območju Republike Slovenije znana, že daljši čas pa jih kljub iskanju ni več najti in obstaja utemeljen sum, da so te vrste izumrle.
- Prizadeta vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na območju Republike Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost teh vrst se je zmanjšala na kritično stopnjo oziroma njihova številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala.
- Ranljiva vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrste so zelo občutljive na kakršnekoli spremembe oziroma poseljujejo habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljivi.
- Redka vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, ki so potencialno ogrožene zaradi svoje redkosti na območju Republike Slovenije in lahko v primeru ogrožanja hitro preidejo v kategorijo prizadete vrste.
- Vrsta zunaj nevarnosti: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, ki na območju Republike Slovenije niso več ogrožene, vendar pa so pred prenehanjem ogroženosti sodile v eno od kategorij ogroženosti, pri čemer obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti.
- Neopredeljena vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere se domneva, da so ogrožene na območju Republike Slovenije, vendar je na razpolago premalo podatkov, da bi jih lahko uvrstili v eno od kategorij ogroženosti iz prejšnjih alinej tega člena.
- Premalo znana vrsta: Kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere je na razpolago premalo podatkov za opredelitev ogroženosti.
Konvencija CITES: Mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami
Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prosto živečih živali in rastlin (angleško Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora - CITES) ali tako imenovana Washingtonska konvencija, je večstranski medvladni sporazum. Njen cilj je zagotoviti, da mednarodna trgovina z osebki teh vrst ne ogroža njihovega preživetja v naravi.
CITES varuje več kot 40.900 ogroženih vrst, med njimi približno 6.600 vrst živali in 34.300 vrst rastlin, pred prekomernim izkoriščanjem. Mednarodna trgovina ne vključuje le živih osebkov, temveč tudi izdelke in dele iz njih, kot so živila, usnjeni izdelki, les, mrtvi osebki, njihovi deli (na primer slonovina) ali izdelki iz njih (na primer zdravila iz rastlin in živali).
Izvajanje CITES v Sloveniji in Evropski uniji
V Sloveniji je Konvencija CITES začela veljati 23. aprila 2000. Za njeno izvajanje je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor, strokovne naloge pa opravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Leta 1997 je EU sprejela enoten pravni okvir za izvajanje CITES z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi. EU je uveljavila sistem izvajanja CITES, ki velja za vse države članice. Čeprav EU ni samostojna pogodbenica konvencije CITES, ima poseben status kot Regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje (REIO). Trgovina z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v Sloveniji je podrobno dokumentirana v letnih poročilih, ki jih Slovenija kot pogodbenica Konvencije CITES redno predloži.
Temni svet nezakonite trgovine z divjimi živalmi
Odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste
Če zavarovana vrsta živali povzroči škodo na premoženju ljudi, je zanjo odgovorna država. Kljub temu morajo lastniki kot dobri gospodarji narediti vse potrebno, da svoje premoženje obvarujejo pred nastankom škode.