Rdeča pesa: Vsestranska Zelenjava za Zdravje in Dobro Počutje

Rdeča pesa (Beta vulgaris) je zelenjava, ki jo mnogi poznajo predvsem kot vloženo solato, cenovno ugodno in prijetnega okusa. Čeprav jo nekateri povezujejo z dijaškimi domovi in vojašnicami, je rdeča pesa veliko več kot le priloga; je ena izmed tistih vrst zelenjave, katerih divji prednik izvira tudi iz naših krajev in je izredno bogata s koristnimi snovmi.

Zaradi mnogih hranil, ki jih vsebuje, jo je smiselno redno vključevati v jedilnik, še posebej v hladnejših dneh, ko je imunski sistem bolj obremenjen. Uporabna sta tako listje kot koren te kulture, ki je že v preteklosti bila cenjena kot koristno živilo.

Zgodovina in Izvor Rdeče Pese

Kultivirana oblika rdeče pese, Beta vulgaris, se prideluje že od 16. stoletja. V vrsto »pesa« sodijo tudi sladkorna pesa, krmilna pesa in cikorija. Kulturno rastlino so dalj časa pridelovali v deželah vzhodnega Sredozemlja, v današnjem času pa jo gojijo po vsem svetu, zlasti v deželah z zmerno klimo.

Zogleneli ostanki dokazujejo, da je bila rdeča pesa poznana že v starem Egiptu in prazgodovinski Nizozemski. Omenjajo jo tudi asirski viri, kjer so zdravilnost rdeče pese poznali že v Babilonu pred 4000 leti, ter grški viri, kjer so jo uporabljali v zdravilne namene in kot afrodiziak. V Delfih so jo ponujali bogu Apolonu, omenjena je v Aristofanovih zapisih, Aristotel in Teofan pa sta ločila rdečo od sladkorne pese.

Rimljani so peso prvi križali in pričeli s pridelavo različnih vrst pese. Ohranjeni so tudi prvi recepti za pripravo listov in gomolja, in sicer v starodavni rimski knjigi z imenom Apicija. Takrat se je pesina juha uporabljala kot odvajalo, dodajali so ji vino in pogosto tudi piščančje meso ter jo mešali z ovseno juho.

V Starem Rimu so jo uporabljali celo za zdravljenje vročine in zaprtja, Hipokrat ter njegovi nasledniki pa kot obloge za rane. Galen ji je precej odvzel pomen in vrednost, vendar je v srednjem veku ponovno vzljubljena, najprej na samostanskih vrtovih, po 15. stoletju pa je postala bolj razširjena. Že od časa Rimljanov sok rdeče pese velja tudi za afrodiziak, saj je bogat z borom, ki ima pomembno vlogo v sintezi spolnih hormonov. V renesansi je Bartolomeo Platina uživanje rdeče pese priporočal poleg česna, saj naj bi ublažila zadah.

Hranilna Vrednost in Sestava Rdeče Pese

Rdeča pesa je nizkokalorično živilo, saj sto gramov vsebuje zgolj 44 kilokalorij, kljub temu pa ima nekoliko višji glikemični indeks v primerjavi z drugo zelenjavo. Kot gomolj, ki raste pod zemljo, ima višjo vrednost ogljikovih hidratov in precej visoko vsebnost sladkorja (6 do 10 odstotkov, predvsem lahko prebavljive glukoze oziroma sadnega sladkorja), zaradi česar so iz nje razvili sorto sladkorne pese, iz katere danes proizvajamo sladkor.

Rdeča pesa je odličen vir folne kisline (vitamin B9), ki spada v skupino vitaminov B in ima pomembno vlogo pri presnovi. Poleg tega vsebuje tudi veliko mangana, fosforja, bakra, cinka, železa in vitamina C. Med minerali so prisotni kalcij, kalij, žveplo in jod. Od vitaminov poleg C in B9 vsebuje še provitamin A (20 enot), vitamine P (bioflavonoide), B1 (tiamin) in B2 (riboflavin) ter niacin. Pomembna je tudi vsebnost 40 mg oksalne kisline na 100 g.

Med pomembne sestavine rdeče pese spadajo tudi pigmenti betalaini, ki so odgovorni za njeno značilno rdečo barvo in so močni antioksidanti. Še posebej zanimiv med njimi je betain, ki deluje antioksidativno in blagodejno vpliva na splošno počutje ter razpoloženje. Poleg betalainov rdeča pesa vsebuje tudi polifenole, tip antioksidantov, za katere je klinično dokazano, da imajo pomembno vlogo pri preprečevanju kardiovaskularnih bolezni.

Tabela hranilnih vrednosti rdeče pese (na 100g)

Koristi Rdeče Pese za Zdravje

Rdeča pesa je cenjena zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti, ki so bile prepoznane že v ljudski medicini in so danes podprte z raziskavami.

Krepitev Imunskega Sistema

• Rdeča pesa vsebuje obilje vitaminov in mineralov, ki pomagajo krepiti naš imunski sistem.
• Posebej v zimskem času nas učinkovito ščiti pred prehladi in okužbami ter preprečuje razmnoževanje bakterij in virusov.
• Uživanje rdeče pese je preventiva pred prehladom in gripo.

Podpora Srcu in Ožilju

• Uravnava krvni pritisk in izboljšuje srčno cirkulacijo.
• Sok rdeče pese znižuje krvni tlak, zlasti pri povišanem pritisku, kar zmanjšuje tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj. To delovanje se pripisuje visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida.
• Amino kisline v rdeči pesi znižujejo holesterol in izboljšujejo delovanje jeter.
• Betanini in betaini ugodno delujejo na ožilje, cirkulacijo krvi ter uravnavajo nizek krvni tlak.
• Folna kislina znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za bolezni srca in ožilja.

Izboljšanje Krvne Slike

• Že od nekdaj so matere govorile, da je rdeča pesa "dobra za kri," in to dejstvo je tudi znanstveno potrjeno.
• Rdeča pesa je bogata z železom, kalijem in folno kislino (vitamin B9), ki so ključni za tvorbo rdečih krvnih celic, obnovo krvi ter odpravljanje slabokrvnosti. Železo je pomembno za nastanek rdečih krvnih celic, ki oskrbujejo telo s kisikom, kalij pa pomaga pri reguliranju krvnega pritiska in utripa.
• Kobalt v rdeči pesi sodeluje pri nastajanju vitamina B12, kar je še posebej pomembno za vegetarijance.

Delovanje na Prebavo in Razstrupljanje

• Rdeča pesa se uporablja kot blago odvajalo, saj zaradi visoke vsebnosti topnih vlaknin, vključno s pektinskimi polisaharidi, pomaga pri odpravljanju zaprtja in pozitivno vpliva na zdravje prebavnega trakta.
• Pomaga pri razstrupljanju jeter in ledvic, saj pomaga nevtralizirati strupe, ki se kopičijo v teh organih.
• Pospešuje izločanje žolča.
• Kalij v pesi je koristen pri bruhanju in driski, saj pomaga nadomestiti izgubljene minerale.

Proti Rakavim Obolenjem

Rdeča pesa zavira razvoj rakastih tvorb, saj antocian, betalain in polifenoli v njej delujejo močno antioksidantno. Pred nekaj desetletji so znanstveniki v soku rdeče pese odkrili antocinan, ki naj bi zaviral rast tumorjev. Pozitivni rezultati iz študij na živalih kažejo, da bi polifenoli lahko igrali veliko vlogo tudi na področju preprečevanja rakavih obolenj. Kljub splošno znanemu dejstvu, da rdeča pesa spodbuja imunski sistem in je bogata z naravnimi sestavinami proti raku, dolgoletno verovanje ljudske medicine v Evropi, ki trdi, da je rdeča pesa zdravilo proti raku, še vedno ni dokončno znanstveno dokazano. Kljub temu je rdeča pesa zelo dobrodošlo hranilo pri bolnikih z rakom, tudi ob ali po zdravljenju s kemoterapijo.

Ostale Pomembne Koristi

• Uravnava delovanje ščitnice.
• Pospešuje rast celic in popravlja celična jedra.
• V ljudski medicini velja za sredstvo za zniževanje telesne temperature.
• Če jo surovo položimo na obolelo mesto, celi in zdravi rane, modrice, vnetja in ture.
• Starejši ljudje z arteriosklerozo naj uživajo rdečo peso zaradi vsebnosti joda in kroma.
• Nitrati v rdeči pesi pomagajo prekrvaviti možgane, kar vodi v boljše kognitivne sposobnosti in zmanjšuje tveganje za demenco.
• Izboljšuje fizične zmogljivosti, saj sok rdeče pese zmanjšuje porabo kisika med vadbo in s tem izboljšuje telesno vzdržljivost.
• Antioksidanti preprečujejo prezgodnje staranje kože, kar pripomore k pomlajevanju.
• Folna kislina je pomembna tudi za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov v prvih treh mesecih nosečnosti.

Uporaba Rdeče Pese v Kulinariki

Koren rdeče pese, ki je zaradi vsebnosti barvil, predvsem betalainov, značilno rdeče barve, lahko uživamo svež, kuhan ali pečen. V naši kulinariki se na mizi največkrat znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, medtem ko je v Vzhodni Evropi izjemno popularna juha iz rdeče pese, t.i. boršč.

Uživanje Surove in Kuhane Pese

Za čim boljši izkoristek hranilnih snovi je surovo peso priporočljivo uživati v čim bolj surovi obliki. Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del betalainov, ki so občutljivi na temperaturo. Zato rdečo peso kuhajmo na pari in največ petnajst minut; dolgotrajno kuhanje v vreli vodi ni priporočljivo. Da bi v rdeči pesi ohranili kar največ koristnih snovi, jo kuhajmo skupaj z lupino, ki je še posebej bogata s koristnimi snovmi.

Rdeča pesa je zelo okusna tudi surova. Ima nekoliko sladek okus in je primerna kot dodatek solatam, namazom in različnim napitkom. Uporabimo lahko tudi liste, ki jih med rastjo nabiramo od zunanje strani in jih uporabljamo podobno kot blitvo; mlajši kot so listi, bolj so okusni.

Sok Rdeče Pese

Največ hranilnih snovi vsebuje sveže iztisnjen sok. Na enako količino soka dobimo celo več hranilnih snovi kot z uživanjem same pese, vendar pa sok vsebuje precej manj koristnih prehranskih vlaknin. Podobno kot sama pesa tudi sok rdeče pese vsebuje kar precej biološko razpoložljivih antioksidantov, mineralov ter vitaminov, vključno s karotenoidi, železom, folno kislino in vitaminom C, zaradi česar podpira delovanje imunskega sistema.

Nastrgano peso sproti iztiskamo in pijemo dnevno svež sok iz surovih gomoljev. Priporočljivo ga je spiti na tešče oziroma na prazen želodec z nekaj vode. Iz enega kilograma surove rdeče pese dobimo do pol litra soka. Odrasli lahko popijejo največ pol litra soka surove rdeče pese na dan, dva meseca brez prekinitve. V sokovih jo lahko mešamo s sokom korenja, stebelne zelene, peteršilja, špinače, zelja ali brstičnega ohrovta.

Priporočila za uživanje soka:

• Proti slabokrvnosti: dlje časa pijemo sok iz enakih delov sveže pese in jabolk, najmanj pol litra vsak dan, po požirkih čez dan.
• Za zbijanje vročine: popijemo četrt litra soka iz pese in štirih limon na dan.
• Proti tumorjem in nekaterim hujšim obolenjem: pijemo vsak dan najmanj pol litra soka iz sveže pese.
• Kot preventivo: proti prehladu, virusnim obolenjem, radioaktivnemu sevanju in nizkemu krvnemu tlaku vsak dan uživamo pesni sok ali jemo solato iz pese.
• Za krepitev in čiščenje krvi: narežemo dva šopka mladih pesinih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na koncu prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika.

Recepti z Rdečo Peso

• Pečena rdeča pesa z zelišči: Male gomolje rdeče pese temeljito oribamo, položimo na folijo, solimo, popramo, dodamo nekaj strokov česna (neolupljenih), nekaj kapljic balzamičnega kisa ter olivno olje in veliko svežega majarona. Folijo dobro zapremo in pečemo na 200 stopinj Celzija približno 30 minut, dokler ni mehka in rahlo karamelizirana.
• Litovska hladna juha (šaltibarščiai): V kefir ali tekoč jogurt vmešamo debelo naribano kuhano rdečo peso, ribano surovo kumaro, narezan kuhan krompir, trdo kuhano jajce in rdeče redkvice.
• Solata iz rdeče pese s feto: Kuhana rdeča pesa, zrezana na lističe, okisana, s čebulo ali česnom, olivnim oljem in feta sirom. Zraven se odlično poda kos polnozrnatega kruha in navaden jogurt ali kefir.
• Kuskus solata s pečeno peso: Peso narežemo na kocke, premešamo z oljčnim oljem, soljo, poprom in timijanom. Pečemo 30 minut, dokler ni mehka in rahlo karamelizirana. Ohladimo. Skuhamo kuskus po navodilih na embalaži (1 del kuskusa in 1 del vrele vode, pokrito pustimo počivati 5 minut). Ko se zmehča, ga z vilicami rahlo zrahljamo. V večji skledi zmešamo kuskus, pečeno peso, feta sir in sesekljane orehe. Za svežino dodamo rukolo in prelijemo s prelivom iz olja in balzamičnega kisa.

Rdeča Pesa v Prahu

Rdeča pesa v prahu je dober nadomestek običajni rdeči pesi, saj vsebuje večino hranilnih snovi, ki jih ima sveža. Jedem doda hranilno vrednost in je zato še posebej primerna za tiste, ki pojedo malo zelenjave, saj jo v jed lažje "skrijemo". Priporočamo 1-2 čajni žlički na dan. Dodamo jo lahko v energijske ploščice ali doma pripravljeno granolo, palačinke in druge sladke jedi ter peciva. Po okusu jo lahko damo tudi v kremne juhe, testenine, njoke in druge jedi.

Shranjujte jo v suhem in hladnem prostoru pri temperaturi do 25 °C. Za ohranjanje svežine in arome je idealna nepredušna vrečka z zadrgo. Pomembno je upoštevati, da prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Nosečnicam in doječim materam pred uporabo vedno svetujemo posvet z zdravnikom.

Gojenje Rdeče Pese

Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel. Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v eno vrsto več. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Seme pese je (tako kot pri blitvi) skupek semen, iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline. Gosto setev redčimo kasneje, čeprav tako porabimo (pre)več semen. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Celotno površino pohodimo, da dobijo semena stik z zemljo oziroma s kompostom.

Čas Setve in Presajanje

• Zgodnja spomladanska setev: Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C. Kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin, in ostane na rastlinah vse do konca aprila, ko jo odstranimo. Prve spomladanske setve ne zalivamo.
• Setev za vzgojo iz sadik: V začetku ali sredini marca sejemo seme pese v posamezno srednjo sadilno enoto (2 do 3 semena). Pese praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan.
• Presajanje sadik: Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste. Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike. Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Pozno spomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.
• Poletna setev: Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke.

Nadaljnja Nega in Pobiranje

Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede. Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla. Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm. Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.

S peso navadno ni veliko težav. Najpogosteje na starejših listih opazimo svetle krogce, pike, ki so posledica listne pegavosti. Na pridelek v tleh to nima veliko vpliva, le listje je manj uporabno. Glavni pridelek so odebeljeni koreni okroglih ali podolgovatih oblik, ki jih lahko začnemo pobirati, ko so še čisto majhni. Ni potrebe po čakanju, da se odebelijo in dozorijo. Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni, zato prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico.

Pomembna Opozorila in Zanimivosti

Opozorila pri Uporabi

• Ledvični kamni: Zaradi vsebnosti oksalne kisline uživanje pese ni primerno za tiste, ki bolehajo za ledvičnimi kamni.
• Dojenčki: Rdeča pesa vsebuje precej nitratov, teh je več kot v drugih vrstah zelenjave. Zato se rdečo peso odsvetuje v prehrani dojenčkov, še posebej pred šestim mesecem, saj njihova presnova še ni primerno razvita. Vsekakor pa je kasneje v otroštvu in v odrasli dobi rdeča pesa dobrodošel del jedilnika.
• Sladkorni bolniki: Rdeča pesa sodi v skupino živil s srednje visokim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da po njenem zaužitju raven sladkorja v krvi dokaj hitro naraste. Zato uživanje rdeče pese ni priporočljivo za sladkorne bolnike.

Naravno Obarvanje Izločkov

Redno uživanje rdeče pese lahko povzroči blago obarvanje urina in/ali blata v rdečkasto barvo. Vendar bodite brez skrbi, gre za naravno nenevarno reakcijo. Razlog za to so pigmenti betalaini, ki se sicer večinoma absorbirajo v črevesju, določen del pa se jih lahko izloči v urin in blato.

Rdeča Pesa v Tradicionalni Kitajski Medicini

Po tradicionalni kitajski medicini ima pesa nevtralno naravo ter sladek in rahlo grenak okus. Njen učinek je uravnavanje delovanja želodca, vranice in trebušne slinavke.

Poskrbimo za Pestrost

Dnevno naj bi v prehrani zaužili vsaj pet porcij sadja in zelenjave, ki naj bo različnih barv: rdeče (na primer paprika), zelene (na primer špinača) in rumeno oranžne barve (na primer korenje). Dobro je, da dnevno zaužijemo dve porciji sadja in tri porcije zelenjave. Za različne barve sadja in zelenjave so odgovorni različni rastlinski pigmenti, ki spadajo na primer v skupine karotenoidov in polifenolov. Z uživanjem različnih barv sadja in zelenjave tako poskrbimo, da v telo vnašamo čim bolj raznolike koristne snovi. Rdečo peso zato čim pogosteje vključimo v jedilnik.

tags: #rdeca #pesa #veliko #pakiranje

• Zamrznjene maline in ostalo sadje pri Hoferju
• Več o brstičnem ohrovtu
• okusen jesenski obrok
• Delikatesa rakove klešče
• Kako Žito pospešuje prodajo pekovskih izdelkov