Rdeča pesa: Vse o vzgoji, negi in zaščiti

Rdeča pesa (Beta vulgaris) je dvoletna korenovka iz družine ščirovk (Amaranthaceae), kamor sodijo tudi blitva, špinača, kvinoja in sladkorna pesa. Je izjemno hranljiva vrtnina, katere divji prednik izvira iz Sredozemlja, danes pa je nepogrešljiv del kulinarike po vsem svetu.

Infografika: Botanične značilnosti rdeče pese in prikaz rasti korena v zemlji

Sortne značilnosti in izbira

Poznamo različne sorte, ki se razlikujejo po obliki korena (okrogle, podolgovate, ploščate) in času dozorevanja:

  • Zgodnje sorte: Egipčanska pesa (ploščat koren, primerna za konzerviranje).
  • Srednje zgodnje sorte: Bikor (intenzivno rdeča, brez belih kolobarjev).
  • Rezultati selekcije: Detroit (zelo razširjena, manjši pridelek), Red ace F1 (hibrid, odporen na neugodne razmere in sušo).

Pogoji za uspešno gojenje

Rdeča pesa najbolje uspeva v globokih, strukturiranih in zračnih tleh, bogatih z organskimi snovmi. Idealna pH vrednost tal je med 6,5 in 7. Rastlina zahteva veliko svetlobe, vendar dobro prenaša tudi polsenčne lege.

Priprava tal in gnojenje

Pesa je občutljiva na preveč gnojena tla. Ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem, saj to vodi v deformacije. Priporočljiva je uporaba komposta ali organskih gnojil, kot je Plantella Organik. Za optimalno rast potrebuje veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika.

Shema: Priporočena razporeditev hranil in priprava tal za setev

Vzgoja in sajenje

Rdečo peso lahko gojimo z neposredno setvijo na stalno mesto ali s presajanjem sadik. Za pospešeno kalitev semena (ki so v resnici grčasti plodovi) namakamo v mlačni vodi 24 ur.

Način Razdalja med vrstami Razdalja v vrsti
Direktna setev 30-40 cm 5 cm
Presajanje sadik 20-30 cm 10-15 cm

Nasveti za presajanje

Sadike presajamo, ko razvijejo 2-4 prave liste. Pri sajenju pazimo, da aktivnega popka ne prekrijemo z zemljo, saj lahko pride do propada rastline. Zemljo okoli sadike rahlo potlačimo in zalijemo.

Oskrba med rastjo

Rdeča pesa zahteva enakomerno vlažnost tal. V sušnih obdobjih je zalivanje nujno, saj pomanjkanje vode povzroči pokanje ali olesenelost korenov. Priporočljiva je uporaba zastirke, ki zadržuje vlago in preprečuje rast plevela.

Dobri in slabi sosedje

  • Dobri sosedje: Čebula, por, česen, fižol, solata, brokoli, zelje.
  • Slabi sosedje: Špinača, krompir.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejša bolezen je pesna listna pegavost (Cercospora beticola), ki se pojavlja v vlažnem in toplem vremenu. Prepoznamo jo po majhnih okroglih pegah s svetlo sredino in rdečkastim robom.

Fotografija: Primeri listne pegavosti in poškodb zaradi polžev

Preventiva in zatiranje

  • Kolobar: Upoštevamo vsaj triletni razmik.
  • Naravna sredstva: Preventivno škropljenje s pripravki iz njivske preslice.
  • Škodljivci: Polže odganjamo s pepelom ali apnom, uši pa z naravnimi pripravki (npr. izvleček tobaka ali kopriv).

Pobiranje in shranjevanje

Peso pobiramo, ko koreni dosežejo premer 5-10 cm. Pri pobiranju pazimo, da ne poškodujemo gomolja, saj bi začel "krvaveti". Liste odrežemo 2-3 cm nad gomoljem. Za ozimnico jo skladiščimo v hladnih kleteh ali zasipnicah.

tags: #rdeca #pesa #pegavost