Rdeča pesa je priljubljena vrtnina, cenjena zaradi svojih kulinaričnih in zdravilnih lastnosti. Vendar se pogosto srečujemo z izzivi pri njeni vzgoji, še posebej, ko se pojavijo težave z listi, kot so porumenelost, rjave pege, sušenje ali celo kravžljanje listov. Razumevanje najpogostejših bolezni in škodljivcev ter poznavanje preventivnih ukrepov je ključno za zagotovitev bogatega in zdravega pridelka.
Rdeča pesa: Vsestranska rastlina in njene koristi
Divjo peso uvrščamo v družino metlikovk, po domače ji rečemo pasja pesa. Je enoletno zelišče s poleglim ali stoječim steblom. Listi so jajčasto srčasti, nekoliko mesnati in dolgopecljati. Drobni cvetovi se razvijejo od konca junija do konca avgusta. Divje rastočo peso najdemo na peščenih tleh ob celi Jadranski obali. Človek je iz divje rastoče pese vzgojil mnogo vrst: rdečo, krmno, sladkorno, blitvo. Uporabni so pesini listi in njeni podzemni deli.
Liste nabiramo od avgusta do prve polovice oktobra, gomolj pa vse do konca novembra. Rastline lahko na leto večkrat porežemo. Pozor: divja pesa ni užitna v času cvetenja! Rdeča pesa je znana kot zelenjava, ki ima ogromno ugodnih učinkov za zdravje, na veliko področjih. Med zelenjavo vsebuje največ naravnega sladkorja. Vsebuje kalcij, kalij, fosfor, magnezij, železo, žveplo, jod, provitamin A, vitamina B in C, sladkor, beljakovine, natrij in veliko folne kisline.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Rdeča pesa vsebuje številne koristne sestavine: antocian (ki je v listih in gomolju pese in preprečuje nastanek tumorjev), niacin, vitamine A, C, B1, B2, B9, rusnine, baker, kalij (odvaja vodo iz telesa), jod, fosfor, žveplo, silicij, mangan, kalcij, železo, magnezij, rubidij, cezij, sladkor, škrob, betamin in folno kislino. Sveža rdeča pesa pomaga pri tvorbi rdečih krvničk in izboljšuje kri, kar je še posebej pomembno za vse slabokrvne. Sok rdeče pese spodbuja nastajanje rdečih krvničk.
Pesa zdravi slabokrvnost, krepi in čisti ožilje ter razstruplja jetra. Pospešuje delovanje žolčnika, pomaga pri vnetju mehurja in ledvic. Uživamo jo pri zaprtju, alergijah in utrujenosti. Pesa izboljša spomin in olajša psihično napetost. Uporabna je pri ekcemih, razpokanih ustnicah in bledi koži, tudi pri prehladnih obolenjih in kašlju. Krepi in razstruplja organizem ter znižuje povišan slab holesterol. Odpravlja zamaščenost jeter. Je diuretik, ki pomaga pri revmatizmu in protinu, saj razgrajuje sečno kislino in pospešuje izločanje seča. Koži, lasem in nohtom vrača lesk. Pomaga pri obolenjih dihal (gripa, prehlad, bronhitis). Dobrodejno vpliva na živce in pomaga tudi pri otrocih z razvojnimi motnjami.
Opozorila: Pazimo, kako in koliko uživamo rdečo peso, saj njen sok zgoščuje kri. Rdeča pesa lahko vsebuje zdravju škodljive nitrate, sploh če je rasla v zemlji, pregnojeni z umetnimi dušikovimi gnojili. Največ teh snovi je ob korenini in na zgornjem delu pese, zato gomolje obrežite. Večje količine svežega pesinega soka lahko izzovejo vrtoglavico ali slabost zaradi čiščenja, ki ga opravljajo jetra. Rdeča pesa prečisti tudi jetra, ledvice in mehur ter krepi imunski sistem in dviguje vzdržljivost.
Najpogostejše bolezni in škodljivci, ki prizadenejo liste rdeče pese
Zdravje listov rdeče pese je ključnega pomena za kakovosten pridelek, saj listi skrbijo za fotosintezo in rast. Ko se na listih pojavijo spremembe, kot so pege, sušenje ali grizljanje, je pomembno hitro prepoznati vzrok in ustrezno ukrepati.
Listna pegavost rdeče pese (Cercospora beticola)
Eden najpogostejših problemov, ki prizadene liste rdeče pese, je listna pegavost, ki jo povzroča gliva Cercospora beticola. Ta bolezen je ena najpogostejših in gospodarsko najpomembnejših bolezni rdeče pese, pa tudi sladkorne pese in blitve.
Simptomi
Na listih rdeče pese se pojavijo majhne rjavo-sive pege, ki se hitro širijo. Pri močnem napadu se pege združujejo, listi se sušijo in odmirajo. Rastline sicer lahko razvijejo korene, vendar bolezen močno vpliva na pridelek, saj se zmanjša površina za fotosintezo in rastlina ne more razviti velikih in kakovostnih korenov.
Razlikovanje od hrastove čipkarke
Glede na opisane težave, kot so rjavo-sive pege, se zelo verjetno ne gre za napad hrastove čipkarke (Corythucha arcuata), saj ta škodljivec napada predvsem liste hrasta in druge drevesne vrste. Hrastova čipkarka sesa celični sok iz spodnje strani listov, kar povzroča srebrnkasto razbarvanje, neenakomeren prosojen videz listne ploskve in značilno čipkasto mrežasto strukturo na listih. Napadeni listi delujejo, kot da so prežgani ali svetlo pikasti, vendar se na njih ne pojavijo okrogle pege s temnimi robovi kot pri pegavosti pese.
Pogoji za razvoj bolezni
Gliva Cercospora beticola prezimuje v rastlinskih ostankih. V ugodnih pogojih, to je ob toplem in vlažnem vremenu, se sproščajo trosi, ki okužijo liste. Še posebno hitro se bolezen razvija pri temperaturah od 25 do 30 stopinj Celzija ter visoki relativni zračni vlagi (nad 90 odstotkov), kar sovpada tudi z vremenskimi pogoji pri nas v juliju. Poleg tega so močneje ogroženi tudi gosto posejani ali slabo zračni posevki.
Preventivni ukrepi in zatiranje
Kot prvi ukrep za preprečevanje pojava te bolezni je kolobar, ravno zato, ker gliva prezimuje na okuženih rastlinskih ostankih, od koder lahko v naslednjem letu okuži nove posevke. Zato vam svetujemo, da pri vrtnarjenju upoštevate triletni, še bolje pa štiriletni kolobar.
Poleg kolobarja so pomembni še naslednji ukrepi:
- Po spravilu pridelka skrbno odstranimo vse rastlinske ostanke.
- Pregoste posevke razredčimo tako, da izboljšamo zračnost v vrsti in zmanjšamo vlago med listi.
- Pri večji nevarnosti okužbe ali prvih znakih bolezni lahko posežete po fungicidih. Na trgovskih policah specializiranih prodajalnah boste tako lahko našli sredstva, ki so registrirana za zatiranje listne pegavosti v rdeči pesi, kot so: mirador 250 SC, ortiva, zaftra AZT 250 S in zaftra AZT 250 SC C. Ob uporabi vedno upoštevajte karence in navodila na etiketi.
Drugi pogosti škodljivci
Poleg glivičnih bolezni lahko rdečo peso napadajo tudi različni škodljivci, ki prav tako povzročajo poškodbe na listih:
- Bolhač: Bolezen (oz. pojav bolhača) se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Bolhači so drobni hrošči, ki grizejo majhne luknjice v listih.
- Polži: Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.
Nasveti za zdravo vzgojo rdeče pese
Za preprečevanje bolezni in škodljivcev je ključna zdrava in vitalna rastlina. Tukaj je nekaj splošnih nasvetov za uspešno vzgojo rdeče pese:
- Lokacija in tla: Na vrtu rdeča pesa uspeva na soncu in v polsenci v rodovitni zemlji, kjer ne zastaja vlaga. Pesa je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na pol senčnih gredah. Ne gojite pese v zemlji, ki je sveže pognojena (s hlevskim gnojem), sicer se korenine razcepijo in dajo manj pridelka. Na vrtu uspeva v zemlji, ki ni preveč pognojena.
- Gnojenje: Rdeča pesa potrebuje veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika ter bora. Ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak s Plantella Organikom, uporabimo gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo.
- Zalivanje in zračnost: Zemlja mora biti vedno vlažna, poletne setve pa seveda tudi zasenčene. Lahko namakamo prek listov, a zjutraj ali z ogreto vodo. Pregoste posevke razredčimo tako, da izboljšamo zračnost v vrsti in zmanjšamo vlago med listi. Priporočen razmak med vrstami je trideset centimetrov, v vrsti pa redčimo na pet centimetrov. Setev lahko poteka naravnost na stalno mesto, vendar je mogoče tudi presajanje sadik, kar pride v poštev, če smo sejali pregosto - mlade rastline lahko pojemo. Setve so možne pri nizkih temperaturah zemlje, vse do konca julija.
Uporaba in shranjevanje rdeče pese
Rdeča pesa je vsestranska v kuhinji. Lahko jo jemo surovo, kuhano, kot samostojno jed ali prikuho k mnogim različnim jedem. Iz nje lahko delate odlične zdravilne hladne napitke, juhe ali solate. Okus rdeče pese lahko precej nevtralizirate, če ne uporabite velikih, odraslih pes, saj začne kopičiti sladkor takoj, ko začne rasti. Za boljši okus je zato bolje vzeti mlajše in manjše, predvsem pa tiste, ki so bile posejane zgodaj spomladi.
Pravilno skladiščenje je pomembno za ohranitev njene svežine in okusa. Shranite jo lahko na več različnih načinov, odvisno od vaših potreb in razpoložljivih pogojev:
- Hladilnik: Rdečo peso očistite, odstranite liste in shranite korenovke v plastični vrečki ali posodici. V hladilniku jo lahko shranjujete 2-3 tedne.
- Klet ali shramba: Če imate temno, hladno in vlažno shrambo ali klet, je to odličen prostor za shranjevanje. Shranjujete jo lahko v pesku ali zasipnicah, pred tem liste odrežite. Pazite, da korenovke ne bodo izpostavljene zmrzali. V kleti ali shrambi lahko rdečo peso shranjujete do 3-4 mesece.
- Zamrzovanje: Rdečo peso olupite, narežite na koščke ali naribajte, nato pa vakuumsko zaprite ali shranite v zatesnjenih vrečkah za zamrzovanje. Odstranite čim več zraka, da preprečite oksidacijo. Zamrznjeno rdečo peso lahko hranite do 12 mesecev.
- Vlaganje: Gomolje skuhajte, olupite, narežite na rezine ali kocke. Pripravite raztopino za kisanje (voda, sol, sladkor, kis), zavrite in z njo prelijte pripravljeno peso v kozarcih za vlaganje. Tesno zaprite. Barva vložene rdeče pese je odvisna tudi od sorte, saj niso vse intenzivno temno rdeče barve. Tudi sredstvo za konzerviranje lahko malce razbarva peso.
tags: #rdeca #pesa #kravzlanje #listov #zascita