Ena od nalog javnega radia je zagotavljanje kakovostne programske ponudbe za vse segmente poslušalcev, vključno z otroki. V tem kontekstu radijske igre predstavljajo pomemben del kulturne krajine, saj omogočajo raziskovanje kompleksnih tem in pripovedi izključno skozi zvok.
Značilnosti in tematika radijskih iger
Radijske igre zahtevajo premišljeno dramaturgijo, ki omogoča, da se zgodba razvija in občinstvo vpleta le z uporabo zvočnih elementov. Dober scenarij ponuja veliko prostora za zvočno in glasbeno oblikovanje, kar je bilo prepoznano tudi pri radijski igri Komarji svatbo so imeli češkega avtorja Víta Peřine. Ta igra, zmagovalka mednarodnega festivala Prix Ex Aequo leta 2020, daje besedo insektom - zapostavljenemu delu živalskega sveta - in raziskuje teme, kot so svoboda izražanja, svobodna izbira lastne prihodnosti ali partnerja ter solidarnost do soljudi.
Radio Slovenija je prevod igre Komarji svatbo so imeli zaupal Petru Kuharju, interpretacijo pa je izvedel vrhunski igralski ansambel pod vodstvom Blaža Šefa v vlogi pogumnega Komarinčka. Dramaturško je igro oblikovala Vilma Štritof, ki se posveča tudi smernicam sodobnih radijskih iger za otroke.
Radijske igre za odrasle in mladino
Program radijskih iger zajema širok spekter žanrov in tematik.
* Družbeno aktualne igre: Radijska igra o Emmi Goldman, anarhistiki, feministki in aktivistki, odpira pomembna in družbeno aktualna vprašanja. Njene ideje so še vedno relevantne in prisotne, zato radijska igra preko radijskega medija aktualizira njene ideje, obenem pa predstavlja Emmo kot pomembno zgodovinsko osebnost na področju feminizma in anarhizma.
* Lirične in psihološke miniature: Radijsko igro z naslovom Dotik je napisal Simon Černelč, posnet pa je bil po istoimenski kratki zgodbi, objavljeni v reviji Mentor leta 2016. Gre za lirično miniaturo, ki se vrti okrog ljubezenskega trikotnika in prek simbolne govorice ponuja poseben pogled na usodne posledice nezvestobe.
* Groteskne pripovedi: Kratka radijska igra pisatelja Toma Podstenška se v vsebinskem smislu navezuje na tisti del avtorjevega proznega opusa, v katerem skozi popolnoma vsakdanje življenjske situacije razkriva globlje razpoke v medčloveških odnosih. En primer je bizarna, skoraj groteskna pripoved o človeku, ki postane profesionalni oškodovanec v odškodninskih pravnih postopkih, z vodilom, da se da brez denarja ne da živeti.
* Satirične igre: Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave.
* Igre o iskanju identitete: Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija.
* Monološke slušne miniature: Monološka slušna miniatura izriše ključne biografske odtenke aktivistke, tolmačke in uradnice Vide Pregarc. Radijska igra kot odblesk življenja, ki se posamezniku odvrti, ko je konec neizogiben in čisto blizu, etične vrednote pa presežejo lastno življenje.
Primeri radijskih iger in avtorjev
Seznam slovenskih radijskih iger je obsežen in razvrščen glede na letnico prve objave. Vsebuje radijske igre za odrasle, kratke radijske igre, radijske igre za otroke in mladino ter radijske nadaljevanke. Poleg izvirnih slovenskih iger so navedeni tudi prevodi v slovenščino iz drugih jezikov. Med pomembnimi avtorji so:
- Rudi Šeligo (Ali naj te z listjem posujem?)
- Franjo Frančič (Mama, si videla mrtvega psa v travi?)
- Feri Lainšček (Pokličite gospo Milo)
- Vinko Möderndorfer
- Tomo Kočar (Ta parking je moj!, Zanke inšpektorja Kocjana)
- Ivan Cankar (adaptacija Svet' Florjan, pomagaj nam!)
- Nina Novak (Toreador, pripravi se na boj)
- Marjan Marinc (Ne bom!, Stric Gabrijel ima vedno prav)
- Klaus Eidam, Ervin Fritz (Ostržek)
- Dim Zupan (Hektor)
- Marko Elsner Grošelj (Metulj)
V programu Ars je bil predvajan tudi cikel dvajsetih najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilove Eneide, ki jih je za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode.
Zgodovina in pomen slovenske radijske igre
Zgodovina slovenske radijske igre je bogata. Dokumentarno-igrana serija, ki jo je leta 2003 ustvarjal Peter Zobec, obravnava razvoj slovenske radijske igre od začetka do druge svetovne vojne (1928-1941) in je še vedno na voljo v podkastu Radijska igra ter na portalu RTV 365.
Posebej je poudarjena vloga radijskih iger med drugo svetovno vojno, ko je radio odporniškega gibanja Kričač (in njegov naslednik Radio Osvobodilne fronte) predvajal radijske igre. To je zgodovinski fenomen, ki kaže na moralno in kulturno moč naroda v težkem obdobju vojne. Oddaja Druga svetovna vojna v tej seriji spregovori o italijanski in nemški okupacijski postaji ter o vlogi odporniških radiev.
Pomemben prispevek k radijski igri je dal tudi avtor in radijski režiser Igor Likar, ki je bil v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija zaposlen od leta 1979 in režiral skoraj dvesto radiofonskih del različnih žanrov. Njegova radiofonska dela, večkrat nagrajena na mednarodnih festivalih, so zemljevid njegovih iskanj na področju zvočnosti in literature.
Sodobna produkcija in oddajanje
Radijske igre so redno na sporedu različnih radijskih programov. Program Ars obeležuje 60. obletnico s serijo oddaj o zgodovini slovenske radijske igre. Med novonastalimi deli je tudi dokumentarna radijska igra Potovanje na robu noči o filozofu, umetniku in borcu za pravice slepih ddr. Evgenu Bavčarju, ki je nastala v okviru programa B-AIR. To delo razmišlja o slepoti kot socialni kastraciji in položaju slepih skozi čas. Radijski igri so poslušalci lahko prisluhnili v tivolski Švicariji in kasneje na radijskih valovih.
Na Prvem programu je bila predvajana zabavna radijska igra Zvočne burleske, posvečena Igorju Likarju. Kratka radijska igra Metulj Marka Elsnerja Grošlja, v režiji Jožeta Valentiča, je psihološka grozljivka o patologiji družinskih razmerij. Sobotni termin kratke radijske igre pa je bil zaznamovan z legendo južnoameriških Indijancev Uatiaukori, ki jo je za radio priredila Mojca Jan Zoran in je bila režirana s strani Jožeta Valentiča leta 1992.
Za mlade poslušalce so na sporedu tudi radijske igre, kot je armenska ljudska pravljica Zlata vrtnica, ki jo je za radio priredil Franjo Kumer. Radijske igre se predvajajo tudi v sklopu festivalov, kot je Borštnikovo srečanje, kjer so bile predvajane igre Toma Podstenška Poslovna ideja in Poletje na balkonu.
Projekt Slovenska mladinska književnost 1945-1965-2015, del širšega študentskega projekta Slovenska književnost 1965-2015 pod vodstvom dr. Mirana Hladnika, sicer neposredno ne obravnava radijskih iger, vendar poudarja bogato dediščino mladinske literature, ki je pogosto vir za radijske priredbe.