Pustni čas: Sladkor, maske in krofi
Pustni čas, ko mesto diši po pustu, prinaša s seboj značilno vzdušje in seveda nepogrešljive krofe. Vse, kar potrebuješ za najslajši karneval, je tukaj: sladkor povsod, maske na obrazih in krof v roki. Z novo sezono prihajajo novi okusi, a še vedno so prisotni tradicionalni dobri krofi.
Predstavljamo ti štiri premium zvezde: Nutella 🤎, Pistacija 💚, Malina-Vanilija 💗 in Dve čokoladi 🤍. Vsak okus ima svoj vibe, vsak pa pride v embalaži, ki jo otroci preprosto obožujejo. Naša kul škatla ni samo škatla - spremeni se v masko. Tiger? Metulj? Princesa s krono? Vse je mogoče! Samo odtrgaj masko po označenem robu, prepogni, namesti elastiko in… pustni look je pripravljen! Starši, pozor: otroke boste komaj prepričali, da to masko slečejo… tudi ko bo pust mimo. Zato popestrite karneval - malo sladkorja v prahu, malo domišljije in veliko krofov!
Kratka zgodovina maskiranja in pustovanja
Začetki maskiranja segajo več kot 20 tisoč let nazaj, saj je najstarejša znana podoba maskiranca narisana na skalo v francoskih Pirenejih. Danes je pustovanje festival, v katerem odsevajo tradicija, sodobnost in popularna kultura. Pustnih karnevalov po Sloveniji je veliko, saj so del naše slovanske zavesti. Ni pusta brez maškar, ki obiskujejo domove, kjer jih po navadi toplo sprejmejo in radodarno pogostijo.
Maska na nek način omogoča vsakemu posamezniku, da z ustrezno preobleko izrazi svoje mnenje in želje. Pust je najstarejši praznik, ki se je ohranil do danes, čeprav se je pravi namen delno izgubil v zadnjem tisočletju. Čeprav so se že pred mnogimi stoletji krščanske oblasti trudile preoblikovati najpomembnejše predkrščanske praznike in jih vključiti v krščanstvo, jim za Pust to ni uspelo, tako kot za Božič in Veliko noč.
Tradicionalna pustna pojedina in trajnostni krofi
Pustovanje je znano po obloženih mizah in težki hrani, saj je bil nekdaj namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se sicer med postom pokvarile. Za pustni čas velja, da mora biti težke in mastne hrane v izobilju, zato pustni nedelji rečejo tudi mastna nedelja. Tradicionalna pustna pojedina je kar pestra, saj se po kulinaričnem izročilu na naših mizah pogosto najdejo ocvirkove potice ali špehovke, žlikrofi, kislo zelje, svinjsko suho meso in seveda slastni pustni krofi. Krofe lahko kupimo, lahko pa jih doma spečemo sami.
Kaj maškare najraje jedo? Ja, krofe, seveda! V Sparu so letos že tradicionalno pripravili sveže krofe brez palmovega olja, v trgovini pa imajo na voljo tudi veganske z mareličnim polnilom. V Sparu pa ne ponujajo le okusnih krofov brez palmovega olja, temveč tudi ostale trajnostne izdelke. Uporabo palmovega olja so opustili pri izdelavi več kot 60 izdelkov znamk SPAR.
Pustne navade na Koprskem: Od fritol do krofov
V Kopru imamo sicer dve vrsti pustnih navad, oziroma smo jih imeli, saj se s časom spreminjajo in preoblikujejo, pod vplivom teh navad drugje po svetu. Na Koprskem so med nekaj stoletji trajajoči okupaciji Benečanov prinesli s seboj tudi beneški Karneval, ki ima izvor v rimljanskem verskem prazniku, a to se je delno prijelo le v mestu.
Koprčan Prospero Petronio (1608-1688) je v svojih opisih navad napisal tudi, kako se je v 16. in 17. stoletju Pust praznoval v Kopru. Takrat so bili to edini dnevi v mestu, ko se je lahko vsak skril za masko in so, vsaj začasno, padle meje med cerkveno, posvetno, sodno oblastjo in navadnimi ljudmi. Vsak si je lahko iza maske privoščil smešenje škofov, duhovnikov, sodnikov, županov in pomembnih bogatašev. Družbena ureditev se je v času Pusta obrnila na glavo, sicer le na ulicah in trgih, kjer se je zbirala množica ljudi, glasbeniki, plesalci, tudi igralci, ki so uprizorili kakšno predstavo. Skratka splošno rajanje v takratnem Kopru.
Pustni dnevi so bili edini v tednu, ko so sodniki, proveditori, na sedanjem Titovem trgu, pred kavarno Loža zastonj delili mimoidočim fritole (krofi so fritole zamenjali veliko kasneje). V vaseh okoli Kopra so se vaščani namačkerali, oziroma našemili in si nadeli tipične maske, ki so se razlikovale od vasi do vasi. V vasi Rakitovec se še vedno tradicionalno našemijo, kot so se nekoč, in praznujejo Pusta. Že v sosednji vasi Zazid je drugače, kjer se vaščani našemijo v oblačila in maske, ki jih imajo doma pri roki, ter opravijo obhod vasi. V nekaterih vaseh, kot so Hervoji, so se nekoč, za pusta, moški oblekli v ženske in ženske v moške.
V Žusterni so se otroci v šestdesetih letih prejšnjega stoletja namaškerali in naredili obhod po vseh kmetijah na hribu in hišah blizu morja. Po stari navadi so jim kmetje dali jajca in klobase, kar so pač imeli doma, v zameno za pesem. Vsako leto, za Pusta, je v Žusterni vse hiše obiskal en našemljen šinjor z oguljeno harmoniko in prosil za pustni "davek".
Kot je že zapisano, so že v 16. stoletju v Kopru za pusta cvrli fritole in tako je bilo tudi po vaseh, dokler ni namesto fritol postal simbol tega praznika "pustni krof", kar je še danes. O nastanku pustnih krofov kroži veliko legend. Eden takšnih primerov je legenda o šinjori z Dunaja, ki naj bi ocvrla pecivo v olju, ko se ji je pokvarila peč, in tako naj bi nastali krofi po njenem priimku. Ta legenda ne drži, saj Avstrijci tega cvrtja ne imenujejo po priimku šinjore, prav tako pa je bilo njeno pecivo podolgovato in polnjeno s sadjem. Nemci krofom rečejo Berliner in v zvezi s tem imenom so si tudi spletli svojo legendo.
V samem Kopru se vsako leto odvija pustna povorka, že nekaj desetletij, in je s časom postala tradicionalna, a je novejšega datuma.
Recept za domače pustne krofe: Korak za korakom
Pust je pred vrati in z njim obvezni krofi. Domači krofi so pogosto na mizi ob pustnem času, in čeprav je poplava receptov na spletu, so ključni preverjeni in uporabni nasveti.
Sestavine
- 1 kg namenske moke za krofe
- 6 rumenjakov
- 1,5 kocke svežega kvasa (cca. 60 g)
- 0,5 l toplega mleka
- 1 vanilijev sladkor (z delci vanilije - bourbon vanilija od dr. Oetker)
- pol žličke soli
- 4 žlice sladkorja (70-100 g)
- 1/2 soka iztisnjene limone
- naribana lupinica 1/2 limone
- 1 dcl olja
- 0,5 dcl ruma
- 1,5 litra olja za cvrenje
- sladkor za posip
- marmelada za nadev
Priprava testa
Kvasec lahko naredite posebej: v toplo mleko damo sladkor, nadrobimo kvas in po vrhu posipamo malo moke ter pustimo približno 5 minut. Če ste bolj leni, lahko vse skupaj naredite v eni posodi, kot so počele že babice in mame. V posodo dajte moko in na sredino naredite malo večjo luknjo, v katero dajte sladkor in vlijte toplo mleko. V mleko nadrobite kvas in počakajte, da se naredi kvasec. Ob robu posode nato dodajte rumenjake, sol, vanilijev sladkor, limonino lupinico, rum, sok limone, olje in vse skupaj z mešalnikom zgnetite testo. Če gnetete testo z rokami, gnetite nekje 10 minut, z mešalnikom pa par minut manj oziroma dokler testo ne postane lepo gladko, svilnato in voljno. Testo res ne pride suho, zato preverite merilne enote, saj je 0,5 l mleka pol litra, s pol decilitra pa boste težko kaj omesili.
Testo razdelimo nekje na 16-18 delov, iz katerih oblikujemo kroglice. Testo lahko tudi razvaljate in s kozarcem ali modelčkom izrežete krofe. Če boste krofe izrezovali, bodo vsi enake velikosti in lepo okrogli, vendar boste imeli več dela z valjanjem in ponovnim gnetenjem. Hitrejša pot je oblikovanje kroglic z rokami.
Kroglice odlagamo na pomokano krpo, jih pokrijemo in pustimo približno 30 minut, da lepo vzhajajo. Priporočljivo jih je vmes dvakrat nežno obrniti: prvič zato, da vzhajajo tudi na drugi strani, drugič zato, ker je tista prva vzhajana stran vedno lepša. Ko so krofi lahki kot pena, so dovolj vzhajani.
Cvrtje krofov
V večji oziroma širši posodi si pripravite olje. Pazite, da olje ne bo prevroče. Najprimernejša temperatura olja za peko krofov je 170 stopinj Celzija. Za merjenje temperature brez termometra obstaja več predlogov:
- V olje namočite leseno palčko. Če se delajo rahli mehurčki, je olje pripravljeno; če mehurčki objamejo palčko, je prevroče.
- Za indukcijski štedilnik z jakostjo od 1 do 9 pecite krofe na jakosti 3 ali 4.
- Žrtvujte en krof kot poskusnega zajčka za preizkus temperature.
Če hočemo, da so krofi lepo okrogli, odlagamo krofe z zgornjim vzhajanim delom navzdol. V posodo dajte le toliko krofov, da ti prosto plavajo v olju. Pazite: krofi se bodo še povečali. Posodo obvezno pokrijemo in pustimo, da se ocvrejo na spodnji strani nekje 3 minute. Krofe nato hitro obrnemo (najlažje z dvema lesenima palčkama) in jih ocvremo še na drugi strani. Posode več ne pokrivamo. Ocvrte krofe s penovko poberemo ven in jih damo najprej na rešetko, da se odvečno olje odcedi, nato pa še na pladenj, obložen s prtičkom, ki dodatno popivna preostanek olja.
Še tople krofe nabrizgamo z marmelado ali jih premažemo s čokolado in kokosom. Če ste ljubitelji praznih krofov, jih pač pustite prazne. Preden krofe postrežemo, jih posipamo s sladkorjem v prahu.
Nasveti za popolne krofe (5 x Zakaj?)
Večkrat se pri peki krofov naleti na določene težave. Tukaj je nekaj nasvetov za boljše in lepše krofe:
- Zakaj krofi nimajo obroča? Pomembne so 4 stvari:
- da so krofi dovolj vzhajani (do dvojnega volumna, lahki kot balonček),
- da nimamo prevročega olja, temveč se krofi pečejo počasi,
- ko jih damo peči, takoj pokrijemo posodo s pokrovko, da se krofi na toplem lepo dvignejo,
- potrebno jih je hitro in previdno obrniti (uporabite kitajske palčke).
- Zakaj so krofi premastni?
- premrzlo olje in predolgo cvrtje,
- krofov nismo odcedili na rešetki, ampak smo jih odložili direktno na prtiček, od koder olje ni moglo odteči.
- Zakaj so krofi pretemni?
- prevroče olje. Krofe pečemo počasi nekje na 1/3 temperature oziroma jakosti štedilnika,
- v posodi naj bo za kakšne 3 prste višine olja, da se ne dotikajo dna, ampak plavajo. Proti koncu cvrtja se olje precej pregreje, zato zmanjšajte temperaturo ognja.
- Zakaj se v krofu naredi luknja (so votli)?
- preveč ali prehitro vzhajani krofi. Krofi ne rabijo pretirane toplote za vzhajanje,
- kombinacija kvasa in limoninega soka prav tako naredi svoje,
- votli so največkrat krofi, ki jih izrezujemo oziroma razvaljamo. Tisti, ko jih oblikujemo direktno kroglice, niso nikoli votli.
- Zakaj krofi niso debeli?
- med vzhajanjem jih obrnite,
- preveč ste jih sploščili z rokami,
- niste pokrili s pokrovko posode, ko ste jih dali v olje,
- prevroče olje, zaradi česar so se prehitro cvrli in se niso imeli časa "napihniti",
- pretanko ste jih razvaljali.
Za bolj izrazit okus samega krofa (brez nadeva) je priporočljivo uporabiti lupinico sveže domače limone in semena vanilije namesto vanilijevega sladkorja. Za več rumovega okusa lahko dodate kakšen zavitek rumovega sladkorja ali rumovo aromo. Glede na vprašanje o snegu iz beljakov - ni nujno, da ga dodajamo.
Za mini krofe je sistem enak. Izrežete le manjše krofke, recimo 5 cm premera in 1-2 cm višine, in jih cvrete posledično manj časa, nekje do 2 minuti. Pri mini krofih je priporočljivo testo razvaljati in krofke izrezati, saj so potem lepše in enake velikosti. Nekateri testo po žlici jemljejo ven in pregneteno v majhno kroglico, veliko za oreh, tak krofek ima po cvrtju cca 40g.
Če nimate možnosti kupiti svežega kvasa, lahko uporabite suhega. En suhi kvas je za pol kocke svežega, torej namesto 1,5 kocke svežega kvasa potrebujete 3 vrečke suhega (gramatura se lahko razlikuje glede na proizvajalca). Če nimate namenske moke za krofe, lahko poskusite z moko tipa 00 ali 0, ki sta v Italiji bolj primerni za peciva.
Gnetenje testa mora potekati malo dlje časa na nizki hitrosti. Na začetku izgleda, kot da je potrebno dodati še tekočine, potem pa postaja vedno bolj mehko. Testo lahko pustite par minut počivati, da se začne dvigati, vendar ni nujno. Najpomembnejše je vzhajanje kroglic.
Za polnjenje krofov je najpogostejši pripomoček brizgalna vrečka z dolgim nastavkom.
Olje za cvrtje se uporablja za vse krofe iz mase. Menjavanje olja bi pomenilo metanje denarja in igranje s hrano, poleg tega pa ponovno ogrevanje olja, ki mora biti počasno, podaljša čas peke, kar lahko povzroči, da so zadnji krofi prevzhajani. Uporabi se olje za cvrtje, ki prenese višje temperature in je zato bolj varno za organizem. V primeru uporabe navadnega sončničnega olja se odcejano olje od prejšnje runde lahko uporabi ponovno, vendar se je treba zavedati, da obstaja tveganje, da bi krofi smrdeli po starem olju.
Peka krofov kot družinski dogodek in pametni nakupi
Pust ima svoj vonj: po ocvrtenem testu, vaniliji in sladkorju v prahu, ki se tiho usede na kuhinjski pult - in na nos. To je tisti čas v letu, ko se kuhinja spremeni v mali družinski oder: nekdo preseje moko, drugi stepe jajca, tretji pripravi nadev, četrti pa že nestrpno čaka na prvi še topel grižljaj.
Na srečo peka krofov ni rezervirana za izkušene mojstre - in zagotovo ne za "izbrance" v kuhinji. Ko imamo kakovostne osnovne sestavine, jasen recept in nekaj potrpežljivosti, je uspeh veliko bližje, kot se zdi. Krofi so na videz preprosti, a v resnici nagradijo tiste, ki jim namenijo malo pozornosti. Ne gre za popolnost, temveč za razvijanje občutka, da testo lepo vzhaja, da je olje prave temperature, da krof v ponvi dobi tisti zlati objem in značilen svetlejši obroček. Ko so osnovne sestavine dobre, je lažje tudi vse drugo: testo je bolj predvidljivo, vzhajanje mirnejše, končni rezultat pa bolj rahel.
Ko se enkrat odločimo, da bo letos pust dišal po domačih krofih, je največja pomoč prav to, da imamo vse zbrano na enem mestu. Prav zato je Lidl prva izbira za vse, kar potrebujemo za peko krofov - od osnovnih sestavin do nadevov, dekoracije in uporabnih pripomočkov, ki olajšajo delo. Ko je vse na enem mestu, peka postane preprosta in bolj sproščena. Pri krofih skoraj vedno velja - en pladenj nikoli ni dovolj. Kdor jih je že kdaj spekel, ve, da krofi magično izginjajo - eden gre še topel, drugega samo poskusiš, tretji pa kar izgine med posipanjem. Tu pa pridejo na vrsto pametni nakupi. V Lidlu je poudarek tudi na večjih pakiranjih, kjer lahko pri večjih nakupih prihranite - na primer tako, da v določenih akcijah kupci prejmejo tri kilograme moke ali pet jajc gratis.
Da bo peka potekala mirno, si pripravite "minipostajo": osnovne sestavine, skledo, tehtnico, kuhalnico ali mešalnik, papirnate brisače za odlaganje sveže ocvrtih krofov in seveda dovolj prostora za vzhajanje. Potem pa korak za korakom - brez hitenja. Največ krofov ne uspe prav zaradi nervoze. Če testo vzhaja malo dlje, ni konec sveta. Če je prvi krof malo temnejši, je to samo informacija za naslednjega. Lepo počasi! Počasi gnetite, počasi vzhajajte, dokler ne bodo kot balončki, počasi segrevajte olje, preverjajte, enega po enega… in potem, ko vse štima, spečete.
Različice krofov za vsak okus
Za vse, ki radi okusite drugačnost, je na voljo več različic krofov. Brezčasna različica, ki diši po tradiciji, so mehko, zlato testo, marelična marmelada in oblak sladkorja v prahu. Za tiste, ki si želite nekaj modernega, je Tiramisu različica igriva, moderna in pregrešno dobra. Za vse, ki imate radi domače, tople okuse, so jabolčni krofi odlična alternativa klasičnim.
Ko recept prestane preizkus v živo - in navduši udeležence kuharske delavnice - vemo, da mu lahko zaupamo. Matejini krofi so mehki, lepo vzhajani in polni okusa, predvsem pa nastanejo z jasnimi navodili, ki pomagajo tudi manj izkušenim domačim slaščičarjem. Kaj se zgodi, ko klasični krof dobi sodoben francoski pridih? Nastane sladica, ki združuje znano in drzno: mehko testo, bogato kremo in karamelizirano skorjico.
