Uvajanje Mlečnih Izdelkov in Sira v Prehrano Dojenčka

Kdaj začeti z uvajanjem dopolnilne hrane?

Dojenčki potrebujejo dodatno energijo po dopolnjenem 6. mesecu starosti. Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja. Predolgo odlašanje z uvajanjem čvrste hrane lahko povzroči, da dojenček ne bo pridobival zadostne telesne mase.

Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji ali obroki mlečne formule bo pogosto lačen.

Splošna priporočila za uvajanje dopolnilne hrane

Vloga dojenja in mlečnih formul

Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Priporoča se izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti. Zdrav, izključno dojen dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, razen ko pediater oceni drugače (ob driski, povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda).

Če dojenje ni možno, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. Te so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, o izbiri primerne pa se je najbolje posvetovati s strokovnjakom. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka se močno odsvetuje do dopolnjenega 1. leta starosti.

Postopno uvajanje in tekstura hrane

Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini, od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno). V prvih treh do sedmih dneh bodo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo.

Dojenčka nikoli ne silite k uživanju hrane. Hranite ga tako, da si ga posadite v naročje ali v prenosni stolček. Kašico mu ponudite po mehki plastični gladki žlički. Otroka navajajte na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Gosto hrano s koščki se uvede do 10. meseca starosti, saj ima dojenček že močne dlesni in prve zobke.

Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW)

V zadnjih letih je popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby-led weaning). Pri tej metodi otrok sam vodi hranjenje in se hrani s kosi hrane, ki si jih z roko nosi v usta. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira ali tlači. Na tak način se razvija pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost, otrok pa se nauči, da mora hrano najprej prežvečiti in nato pogoltniti. Ta način je zabaven, saj otroci hrano primejo, povohajo in se z njo poigrajo. Pomembno je hrano narezati na ravno prave kose, da se dojenček ne zaduši. Nekateri starši se odločijo tudi za kombinacijo hranjenja po žlički in BLW metode.

Časovno uvajanje posameznih skupin živil

Uvajanje goste hrane začnite z zelenjavnim obrokom: zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Nato sledi še uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic.

• Zelenjava: Začnite s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo (cvetača, brokoli, koleraba, bučke). Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše.
• Meso: Po dveh tednih (štirih tednih po prvem dodajanju) lahko otroku ponudite tudi meso. Začnemo s pusto, lahko prebavljivo in z beljakovinami bogato perutnino (piščančje, puranje, kunčje, telečje meso). Prav tako uporabimo tudi rdeče meso - govedino in ovčje meso. Divjačina ni primerna. Meso ponudite 2-3-krat tedensko.
• Ribe: Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Priporočljive so čim bolj sveže, drobne, mlade morske ribice (skuša, slanik, sardine, losos), ki naj bodo dušene ali pečene, ne pa ocvrte.
• Žita in gluten: Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena (riž, koruza, proso). Uvajanje glutena (pšenica, oves, rž, ječmen, pira) začnite postopno, v majhnih količinah, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti, optimalno med 6. in 7. mesecem, ko je dojenček še dojen. Najprej ponudimo mlečno-žitno kašo.
• Sadje: Ko so obroki že večji, dodamo žličko rastlinskega olja. Po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodamo sadje. Najprimernejše sadje za uvajanje so jabolka in hruške, banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Za pripravo sadne kašice niso primerni citrusi, kivi in jagode zaradi možnosti alergij.

Uvajanje mlečnih izdelkov in sira

Dojenčki naj ne bi uživali kravjega mleka kot samostojnega napitka do dopolnjenega prvega leta starosti. To je pomembno, saj kravje mleko vsebuje preveč beljakovin in mineralov ter premalo železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin za potrebe dojenčka, kar lahko obremeni ledvice.

Po dopolnjenem 12. mesecu starosti se lahko postopoma uvajajo mlečni izdelki, kot so skuta in sir, ter kravje mleko kot napitek. Do takrat naj mleko ostane bodisi materino mleko bodisi adaptirana mlečna formula.

Vendar pa se v obdobju med 10. in 12. mesecem starosti lahko začne z uvajanjem nesladkanega jogurta, mehkega pasteriziranega sira in skute kot dela raznolike prehrane, pri čemer je pomembno, da ti izdelki niso glavni vir tekočine, ampak so ponujeni v majhnih količinah kot del obroka.

Živila, ki se jim je treba izogibati ali jih uvajati kasneje

Nekaterim živilom se je v prehrani dojenčkov treba izogniti ali pa jih uvajati šele po določeni starosti:

• Soli in sladkorju: Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, saj to vpliva na razvoj ledvic in lahko povzroči dehidracijo. Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem (npr. bonboni, čokoladni namazi, sladice, sladkarije, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem) se odsvetujejo, saj nimajo hranilne vrednosti in predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso, debelost in zobno gnilobo.
• Medu: Med se ne uvaja pred 1. letom starosti zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev.
• Jajčnemu beljaku: Jajčni beljak se uvaja šele po prvem letu starosti otroka, jajčni rumenjak pa po 6. mesecu. Izogibajte se tudi surovim in mehko kuhanim jajcem zaradi možnosti okužbe s salmonelo.
• Školjkam in morskim sadežem: Zaradi možnosti zastrupitve in alergij se otrokom ne dajejo školjke in morski sadeži vsaj do 1. leta starosti. Izogibajte se tudi velikim ribam, ki so na koncu prehranjevalne verige, zaradi višje koncentracije živega srebra.
• Oreškom: Uživanje nasekljanih in celih oreškov ni priporočljivo do 5. leta starosti zaradi možnosti zadušitve.
• Živilom s trans maščobnimi kislinami: Sem spadajo živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo, piškoti, krekerji, pite, torte, pokovka in ocvrta hrana.
• Drugim živilom: Pravi čaj, kola, začinjena hrana z ostrimi začimbami, predelani mesni izdelki, margarina, surove meso, siri s plesnijo in gobe niso primerni za dojenčke.

Tekočine med uvajanjem dopolnilne hrane

S pričetkom uvajanja prve goste hrane je treba dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku. Sadni in zelenjavni sokovi ter čaji z dodatkom sladkorja niso primerni.

Jedilnik in število obrokov

Priporočeno število obrokov glede na starost

Spodaj je pregled priporočenega števila uvedenih obrokov goste hrane glede na starost dojenčka:

Primer jedilnika

Spodnja tabela prikazuje okvirni jedilnik za dojenčke glede na starost:

Vpliv prehrane na dolgoročno zdravje

Prehrana v prvem letu življenja dojenčka je ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.

tags: #kdaj #dojencku #sir

• Lahka in zdrava različica klasične jedi
• recept za torto z gozdnimi sadeži
• Izbira škatle za kruh
• Recept za kremno krompirjevo juho
• klasične in sodobne limonine kreacije