Paprika in njen glikemični indeks

Paprika (Capsicum annuum) spada v skupino plodovk iz družine razhudnikovk, kamor sta poleg nje uvrščeni tudi dve plodovki, paradižnik in jajčevec. Paprika je zelenjadnica, zanimiva zaradi barvitih, sočnih in okusnih plodov. Najbolj znan predstavnik južnoameriških razhudnikovk je paprika.

Različne barve paprik: rdeča, rumena, zelena

Raznolikost paprik

Poznamo več vrst paprik, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki in okusu. Za polnjenje je najbolj primerna babura, ki je velika in prizmasta. Raznolikost barv pri papriki je posledica vsebnosti rastlinskih pigmentov, imenovanih karotenoidi, od rumene, oranžne, rdeče, zelene barve ter mešanih odtenkov. Poznamo tudi pekoče vrste paprike.

Hranilna vrednost paprike

Paprika je predvsem odličen vir vitamina C (108 mg/100g), vsebuje ga kar 4-6-krat več kot limona in pomaranča. Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, pomembno pa tudi vpliva na delovanje živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Sveža paprika je odličen vir vitamina C. Rdeča paprika vsebuje še vitamin E, ki je dobro poznan antioksidant, ter vitamin A, ki ima vlogo pri ohranjanju zdrave kože in ohranjanju vida. Paprika je nizkoenergijsko živila in je dober vir prehranskih vlaknin.

Infografika o vsebnosti vitamina C v papriki v primerjavi z drugimi citrusi

Paprika je primerna hrana pri umirjanju delovanja srca, izboljšuje prekrvitev, viskoznost krvi in preprečuje zamašitev krvnih žil. Kot vir prehranskih vlaknin prispeva k boljšemu prebavljanju.

Glikemični indeks paprike

Čeprav v priloženem besedilu ni eksplicitno naveden glikemični indeks (GI) paprike, je mogoče na podlagi splošnih prehranskih smernic in podatkov o drugih zelenjadnicah sklepati, da paprika sodi med živila z nizkim glikemičnim indeksom. To pomeni, da ob uživanju paprike prihaja do počasnejšega in postopnega dviga krvnega sladkorja.

Za primerjavo, nekatera druga živila imajo naslednje glikemične indekse:

Živilo Glikemični indeks (GI)
Bučke Nizek
Jabolka 39
Grah 51
Kokos 45
Krompir 85
Pomaranče 43
Lubenice 72
Med 61-73

Krompir, na primer, ima visok GI (85) zaradi obilice lahko razgradljivega škroba amilopektina, ki se hitro pretvori v glukozo. Zato se ga je bolje izogibati ali pa ga uživati v kombinaciji z več zelenjave.

Jabolka, čeprav vsebujejo sladkor, imajo nižji GI, vendar se priporoča izbira manj sladkih sort in zmerno uživanje, zlasti za diabetike. Jabolčni sok ni primeren za diabetike, ker vsebuje preveč sladkorja in nima vlaknin.

Grah ima zmeren GI zaradi počasi razgradljivega škroba amiloze, kar ga dela bolj priporočljivega od krompirja za diabetike.

Pomaranče z zmerno visokim GI (43) so primerne za diabetike v zmernih količinah, pri čemer je cela pomaranča boljša izbira kot sok zaradi vsebnosti vlaknin.

Lubenice imajo GI 72, vendar je njihova glikemična obremenitev manjša, kar pomeni, da porcija lubenice ne povzroči drastičnega dviga krvnega sladkorja.

Med ima razpon GI med 61 in 73, svetlejši med manj dvigne krvni sladkor.

Uporaba paprike v kulinariki

Paprike se običajno nadeva z praženim mletim mesom, dušenim rižem, čebulo in začimbami, nato pa se jih do kuha v paradižnikovi omaki. V kulinariki zaseda posebno mesto, zaradi raznolikosti barv, arome in okusa poživi marsikatero jed ali obrok. Plodovi paprike se uporabljajo sveži ali toplotno obdelani.

Zelo okusne so lahko polnjene paprike, pripravljene s tunino-zelenjavnim nadevom. Papriko razpolovimo in očistimo semen v notranjosti. Nadev pripravimo tako, da tuno po želji zmešamo z malo skute in žlico kisle smetane, da dobimo bolj mazav nadev. Temu nadevu pa lahko primešamo nekaj koruze, po želji tudi olive ali pa sušene paradižnike ter na kocke narezan sir-mocarelo. Obe polovički paprike nadevamo in dobimo okusno malico brez kuhanja ali pečenja.

Z dodatkom paprike lahko pripravimo tudi okusno omleto. Narežemo papriko, bučko in jajčevec, posebej pa stepamo jajca, malo popra in sol. V ponvi segrejemo malo oljčnega olja, dodamo narezano zelenjavo in pražimo približno 2 minuti. Dodamo še sesekljan peteršilj, sol, poper in stepena jajca ter ponev pokrijemo.

Polnjene paprike

Hranjenje paprike

Paprika sodi med manj obstojno zelenjavo, z veliko občutljivostjo za glivične okužbe. Kakovost je določena s senzoričnimi lastnostmi kot so barva, oblika, velikost, čvrstost in okus ter s hranilno vrednostjo. Problem predstavlja hitra izguba teže, hranilnih snovi in hitro staranje po obiranju. Paprike lahko na sobni temperaturi ohranimo le krajši čas (3-4 dni), vendar pa lahko z nižjimi temperaturami in ustrezno relativno vlažnostjo podaljšamo rok trajanja.

Ilustracija pravilnega shranjevanja paprike v hladilniku

tags: #punjena #paprika #glikemijski #indeks