Veliko družin oseb s posebnimi potrebami je ne glede na določene izzive, ki pridejo skupaj z gibalno oviranostjo otroka, še vedno aktivnih in jih rado vleče na raziskovanje poti v naravi ali mestu. Elementi narave so od pradavnine nekaj, kar nas globoko v nas nagovori, da se povežemo z njimi, se ob njih sprostimo, pomirimo in pripravimo na nove zmage v našem življenju. Mnogi se po antistresno terapijo odpravimo ravno v naravo. V Sloveniji imamo možnost doživeti oba pola - naravo in mestni vrvež - skupaj z vmesnimi odtenki na relativno kratkih razdaljah, tako za tiste, ki lahko hodimo, kot tudi za tiste, ki pri tem potrebujejo pomoč.
Na tem mestu se bomo popeljali po poteh skozi naravo, mimo ribnikov, rek in travnikov do bolj obljudenih središč mest in obale. Vse poti so preverjeno prevozne za osebe na invalidskih vozičkih, kot tudi seveda njihove spremljevalce. Ker so tudi potrebe na vozičkih različne in imajo nekateri električne vozičke, drugi pa vozičke počivalnike, bomo na mestih, kjer za električne vozičke ni primerno, na to tudi opozorili.
Okrog jezer: Dostopne poti za vse
Slovenija je dežela mnogoterih jezer in ob marsikaterem od njih so uredili poti na način, da so dostopne tudi osebam na vozičkih.
Bohinjsko jezero
Prelepo Bohinjsko jezero, z vseh strani obdano z gorami, nam bo delalo družbo le del poti, saj za vozičke ni urejene krožne poti. Na severni strani od Ribčevega Laza do Ukanca je proti koncu poti koreninska pot, ki pa ni primerna za voziček. Vseeno pa je poezija narave tako lepa, da je vredna obiska. Okrog jezera je dovolj gostinskih lokalov, kjer se da odpočiti, okrepčati in naužiti razgleda. Bohinjsko jezero je odličen kraj za preživljanje vikenda z otroki.
Gradiško jezero
Za popoln umik od mestnih središč se lahko zapeljemo do Gradiškega jezera, ki leži na razgibanem reliefu, obdano z gozdovi in travniki. Malo več kot štiri kilometre dolga krožna pot nam bo postregla s prelepo kuliso neokrnjene narave, ki je prevozna tudi za osebe na vozičkih. Dobro je imeti s seboj kaj za okrepčati, saj na lokaciji ni gostinskih lokalov.
Ribnik Vrbje pri Žalcu
Ekološka pot okrog ribnika, dolga približno tri kilometre vzdolž reke Savinje, nam postreže z obilo ptičjega petja in ostalih vodnih in obvodnih živali, saj so na tem območju še redki življenjski habitati določenih živalskih in rastlinskih vrst. Na poti so tudi lesene strukture, ki so prava paša za oči. Celotna krožna pot za osebe na vozičkih ni primerna, saj del prekriva koreninasta pot. Je pa ob ribniku tudi gostinski lokal, kjer si lahko privoščite domače sladice.
Šmartinsko jezero
Šmartinsko jezero se nahaja v neposredni bližini Celja in je s svojo razgibano obalo zanimiva izletniška točka, saj ponuja obilo različnih dejavnosti. Krožna pot je dolga približno pet kilometrov in je primerna tudi za osebe na vozičkih, izjema so električni vozički, saj ima pri mostičku par stopnic. Poučna pot je opremljena s tablami z opisi živali in rastlin, ki živijo ob jezeru. Je super ideja za dan, preživet na prostem.
Blejsko jezero
Eno izmed najbolj znanih jezer je zagotovo Blejsko jezero, ki nas bo na približno šestkilometrski krožni poti razvajalo s pisanimi kulisami. Od pogleda na gore, ki ležijo vzdolž jezera, otoka, ki stoji sredi in na katerem leži Cerkev Marijinega vnebovzetja, do gradu, ki budno pazi na mesto Bled, kjer se lahko ob koncu naše poti tudi odpočijemo in posladkamo s priljubljeno lokalno sladico.
Velenjsko jezero
Velenjsko jezero spada med največja jezera v Sloveniji in ponuja obilico zabave, v poletnih dneh predvsem kopanje in sprehajanje po urejeni pešpoti. Ob jezeru so gostinski lokali, kjer se lahko okrepčamo, otroci pa se lahko poigrajo na otroškem igrišču.
Bukovniško jezero
Leži v občini Dobrovnik na jugovzhodu Goričkega. Poleg ribolova nudi tudi možnosti za počitek, sprehod, kampiranje in piknik. Pešpoti vodijo okrog jezera, znanega tudi po energijskih točkah, ki so namenjene zdravljenju in revitalizaciji. Poti so primerne za vozičke-počivalnike, ne pa za električne vozičke, saj poti vodijo skozi gozd. Vseeno je dostop do jezera urejen tudi za električne vozičke, kjer si lahko človek odpočije in revitalizira ob pogledu na prelepo kuliso narave in dobro energijo, ki je tam vseprisotna.
Cerkniško jezero
Svetovno znana je atrakcija presihajočega Cerkniškega jezera, kjer se na istem kraju pase živina, orjejo njive, lovijo ribe in vozijo čolni. Pot je priporočeno začeti v Dolenji vasi, kjer so tudi muzej, ki ponuja ogled delovanja vodnega sistema, in ostale znamenitosti Cerkniškega jezera. Jezero je habitat mnogoterih ptic in ostalih vodnih, obvodnih živalskih in rastlinskih vrst. Potikanje okrog jezera je možno tudi z vozičkom.
Kjer teče reka: Potepanja ob slovenskih rekah
Reke so kot žile, ki tečejo skozi doline in mesta ter jih napajajo z življenjem. Zato se podajmo še na kakšno lepo pešpot ob slovenskih rekah.
Pot ob Kamniški Bistrici
Pot poteka od Štude mimo Homškega hribovja vse do Kamnika in je dolga skoraj 15 kilometrov. Zanimiva, razgibana in interaktivna pot, ki ima številna mesta za počitek, pitnike z zdravo pitno vodo, otroška igrišča in še kaj. Poti se lahko priključite kjerkoli vmes in si ob žuborenju reke naredite pravi izlet. Preverjena, a nekoliko divja pot ob Kamniški Bistrici poteka v sami dolini Kamniške Bistrice, in sicer od soteske Predaselj po makadamski poti, ki vodi skozi neokrnjeno naravo doline. Ker je pot dokaj neobljudena, se vožnja z električnim vozičkom odsvetuje.
Pot ob Savinji
Mesto Mozirje je zelo lepo mesto ob Savinji, ki po njenem desnem bregu nudi lepo makadamsko pešpot vse do naselja Nazarje. Druga pot ob Savinji gre tudi skozi prikupno mesto Laško, kjer se pod budnim očesom gradu, ki se vzpenja nad mestom, lahko sprehodite po urejeni pešpoti ob reki. Na poti so tudi gostinski lokali in klopi, kjer si lahko odpočijete in uživate v zlitju mestnega z naravnim.
Skozi doline in gore: Višinske izkušnje
Do sedaj opisane lokacije so potekale večinoma po ravninskih delih naše dežele. Sedaj pa se iz dolin sprehodimo še malo višje.
Tamar
Tamar je priljubljena izletniška točka v eni izmed lepših alpskih dolin. Najbolje je parkirati v Planici in se odpraviti na približno enourno pot. Iz Planice do Tamarja vodita dve poti, vendar bo za osebe z vozički primerna tista, ki vodi po glavni poti in ne po vzporedni gozdni. Na koncu poti je kapelica Marije Pomagaj in tudi gostinski lokal, kjer se lahko okrepčamo in si spočijemo v prelepem okolju alpske kulise. Primerno je tudi za električne vozičke.
Krvavec
Zapeljemo se do parkirišča pred rampo ali pa plačamo dodatno parkirnino in se odpravimo z avtomobilom vse do vrha kabinske žičnice ali Plaže na Krvavcu. Ker nas zanimajo sprehodi, bomo začeli pred rampo in se odpravili po makadamski poti vse do Plaže na Krvavcu s prelepim razgledom na smučišča. Pot je kar zahtevna, saj je treba voziček ves čas potiskati nekoliko v hrib, klanec pred Plažo je pa sploh zahteven, tako da za zelo težke vozičke pohod odsvetujemo.
Zgornje Jezersko
Krožna pot, ki vodi od gostišča pri Planšarskem jezeru, ki je že samo po sebi prelepa lokacija za obisk, proti cerkvi sv. Andreja, mimo domačije in naprej do izhodišča sprehajalne tematske poti Ravenske koče. Tu gremo lahko naprej po poti ali pa se vrnemo nazaj po asfaltirani poti do jezera.
Limbarska Gora
Nahaja se v bližini Moravč in ima urejeno pot tudi za voziček. Seveda je treba vzeti v obzir, da se pot vzpenja in je zato lahko zahtevna. Z vrha je lep pogled na okoliške vrhove vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Gostinski lokal na vrhu poskrbi za okrepčilo po opravljeni poti.
Menina planina
Začetna točka je parkirišče na Biba planini. Od tam krenemo proti domu na Menini planini. Pot poteka ob pašnikih in travnikih, pri domu pa nas razgled nagradi z najvišjimi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Za vozičke je dostopna makadamska pot, ki je dokaj položna in ponuja sprehod po neobljudeni naravi, kjer se pasejo ovce, konji in krave.
Obljudeni kotički: Obisk mest in obale
Od narave in manj obljudenih središč se na kratko premaknimo še do Obale in mestnih središč.
Slovenska obala
Na slovenski obali je res ogromno kotičkov, kjer se lahko sprehajamo z vozički in uživamo v rahlem vetriču, ki prinaša vonj morja. Od Žusterne do Kopra je ena takšna pot, ki je prijetna za vozičke. Malo daljša vodi od Portoroža do Pirana. Seveda se lahko na poti ustavimo in okrepčamo v obalnih lokalih. Pot od Izole do Kopra je tudi primerna za vozičke. Skratka, ogromno možnosti, skupna točka vseh pa je seveda morje.
Mesta
Ljubljana je vedno lepo mesto za izlet, sploh staro mestno središče, ki je zaprto za promet in tako lažje prevozno za vozičke. Od obale Drave do prelepega Mestnega parka in seveda vse vmes. Celje je tudi mesto, ki ima bogato zgodovino in je zato vredno ogleda in obiska. Trbovlje so mesto, ki ga lahko po celotni dolini prevozite z vozičkom in nudi pisano dogodivščino skozi industrijsko mesto, ki se je v zadnjem času precej moderniziralo. Spomenik na rudarske čase pa obeležuje kip Prometeja, ki se dviga na enem izmed okoliških razglednih točk. Seveda obstaja ogromno mest, mestec in vasi, ki so primerni za raziskovanje z vozičkom in vsa skrivajo vsaj kakšno posebnost, ki je vredna ogleda. Staro mestno jedro Ljubljane.
Prvomajski golaž: Recept družine Košir
Skupni trenutki, ki jih preživimo z našimi najdražjimi, so tisti, ki si jih srce zapiše v knjigo spominov. In naj bodo to druženja v naravi ali mestnih središčih, pomembno je, da so v njih prisotna radost, veselje, sreča in toplina. To je tisto, kar šteje, zato naj bodo ti trenutki čim pogostejši. Opisane lokacije so le nekatere od mnogih, ki jih naša dežela ponuja. Bile so preverjene pri uporabnikih ali pa smo jih sami preizkusili, zato lahko o njih z gotovostjo pišemo.
Napovedali smo, da Michelinov chef Luka Košir (z mamo) prinaša slovensko hrano za dušo v ljubljanski nakupovalni center, zato smo mamo Mico tudi obiskali. Mica Košir je v Brunarici Grič, prav tukaj, kjer je danes restavracija z Michelinovo zvezdico, slovela po dveh stvareh. Zgodovino lokala je zaznamovalo namreč to, da se je v lokalnem lovskem društvu izmojstrila za golaže. Ta jed je postala njihova klasika. Še postregli so lično: v bakrenem kotličku in glinenih skodelicah, ki so jih oblikovali nalašč zanje. Luka Koširja sicer malo grize skrb, kaj bodo ljudje rekli, kajti odstopa od kanonskega recepta, zaradi dodatkov, kot so gobe in pelati. A receptov za navaden golaž je na tisoče. Samo eden pa je ta, ki je nastal v tako nenavadni družini. Pravzaprav plemenu: razširjena družina Košir namreč šteje že dvajset članov, v kateri je en chef z Michelinovo zvezdico, drugi, zet Jakob Pintar, bi jo lahko imel. Tako je Mica postregla golaž: v bakrenem kotličku in keramični skodelici.
Recept za golaž
- V velikem loncu segrejemo mast, dodamo sesekljano čebulo in na zmernem ognju pražimo, dokler se skoraj popolnoma ne zmehča in razpusti v kašo. Med dušenjem po potrebi dolivamo vročo vodo. Proti koncu dušenja čebulo koncentriramo.
- Nato dodamo narezano meso.
- Dodamo sesekljan česen, mleto rdečo papriko, majaron, šetraj in origano.
- Dodamo pelate, namočene gobe (skupaj z vodo, v kateri so se namakale), lovor in strte brinove jagode.
- Ogenj nato zmanjšamo na minimum: golaž naj pokrit počasi brbota 3-4 ure.
Namigi: Golaž lahko postrežemo takoj, še boljši pa je naslednji dan. Mnogi trdijo, da večja ko je količina, boljši je golaž.
tags: #prvomajski #golaz #na #smartinskem #jezeru