Cerkev v Sloveniji je leta 2006 doživela velike pastoralne spremembe, ko je papež Benedikt XVI. mariborsko škofijo povišal v nadškofijo ter na novo ustanovil celjsko, murskosoboško in novomeško škofijo. Ta zgodovinski dogodek se v vseh treh novih škofijah vsako leto hvaležno spominjamo.
Ustanovitev in razvoj Celjske škofije
Ta dogodek slovesno obeležujemo ob 10. obletnici ustanovitve naše škofije, ki je bila 7. aprila 2006, in slovesni razglasitvi ter umestitvi prvega celjskega škofa, dr. Antona Stresa. Jubilejno leto želimo obhajati pod geslom: »Sveta vera bodi vam luč«, ki izhaja iz pastoralnega vodila blaženega in svetega škofa ter mučenca Maksimilijana Celjskega in sv. Eme Krške. Ob ustanovitvi nove škofije z novim škofom, dosedanjim pomožnim škofom v mariborski škofiji, dr. Antonom Stresom, je opat v Celju, Marjan Jezernik, odločitev papeža Benedikta XVI. sprejel z veseljem: »To je zgodovinski dogodek, saj je malo generacij, ki doživijo dan, da mesto in pokrajina postaneta škofija. To je za vse nas velika radost.«
Vernike so seznanili z novoustanovljeno škofijo in škofom, kar so ti radostno sprejeli. V primeru Celja gre za obnovljeno škofijo, saj je Celje že bilo sedež škofije v antiki. V 16. stoletju si je Štefan Tavčar (1580-97) pri Svetem sedežu prizadeval za ustanovitev nove škofije v Celju, vendar ni imel podpore oglejskega patriarha. Tudi nadvojvoda Karel Ferdinand si je prizadeval, da bi Celje postavil za sedež štajerske škofije. Dolga stoletja je bil v Celju sedež savinjskega arhidiakonata. V 19. stoletju so potekali pogovori o prenosu sedeža Lavantinske škofije na bolj strnjeno slovensko območje.
Dosedanja mariborska škofija s škofom dr. Francem Krambergerjem se je po papeževi odločitvi razdelila na tri škofije. Celjska škofija obsega šest dekanij:
- Šmarje pri Jelšah
- Braslovče
- Gornji Grad
- Šaleška dolina
- Laško
- Videm ob Savi
Novi celjski škof in škofijski upravitelj
Papež Frančišek je 5. [datum] imenoval dr. Roka Metličarja. Dr. Rok Metličar se je rodil v Celju 17. avgusta 1961, doma pa je iz župnije Šmarje pri Jelšah. Bil je posvečen 29. junija 1988 v Mariboru. Služboval je v romarski cerkvi, kjer je ostal do leta 2009, ko je prevzel vodenje nadžupnije Laško in za nekaj let tudi soupravo sosednjih župnij Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah in Sv. [ime manjka].
Od leta 1999 je duhovni voditelj župnijskih gospodinj na področju mariborske metropolije. Od leta 2007, ko je bila ustanovljena Škofijska Karitas Celje, pa je njen predsednik. Gospod Rok Metličar opravlja službo škofijskega upravitelja Škofije Celje od 20. 2018. Ob tem mu čestitamo in želimo božjega blagoslova pri njegovem delu.
Župnija Nova Cerkev: Zgodovina in pomen
Župnija Nova Cerkev, ki jo je obiskoval tudi bl. A. M. Slomšek, spada med pražupnije. Ustanovljena je bila leta 1141, prvič pa se omenja v neki gornjegrajski listini leta 1236. Po drugi svetovni vojni je bila preimenovana v Strmec pri Vojniku. Njeno prvotno območje je bilo približno takšno, kot današnje dekanije Nova Cerkev, razen Vitanja, ki je prvotno pripadalo Šmartnu pri Slovenj Gradcu, in Črešnjic, ki so pripadale Slovenskim Konjicam.
Naselbina je bila poseljena že v starem veku, o čemer pričata najdbi dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je verjetno mimo vodila stranska cesta proti Vitanju. Prvič je omenjena v 12. stoletju. Okrog leta 1520 so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo tudi dvižni most; ostanki tega obzidja so še dobro vidni. V središču je bila že tedaj cerkev. V 17. stoletju je bil požar; po tem požaru, ki je bil v glavnem lesen, le cerkev in nekatere redke hiše niso bile uničene.
V župniji Nova Cerkev je v letih 1827-1829 kaplanoval blaženi škof Anton Martin Slomšek. Po njegovih pismih in drugih virih sodeč, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Slomšek je tudi spodbujal nedeljske šole. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve.
Cerkev sv. z obzidjem daje mogočen vtis, ki tudi priča o slavni preteklosti te župnije. V zgodovini je imela župnija poseben pravni status. V 15. stoletju je bila izvzeta iz avstrijske deželne cerkvene jurisdikcije, kar je pomenilo, da jo je moral oskrbovati po svojem kanoniku ali drugem duhovniku. Tako so imeli vsi župniki naziv kanonik, ki jim je nudila naziv in insignije (znamenja - ugledni kanoniški križ na prsih kanonika).
Današnja podoba cerkve se je oblikovala skozi stoletja. Najstarejši del, korni zvonik in precej nižja ladja, verjetno izvira iz 12. stoletja. Okrog leta 1520 so porušili vzhodno steno kornega zvonika ter prizidali sedanji prezbiterij in zvonik. V začetku 18. stoletja so prizidali obe stranski ladji in kmalu nato tudi obokali glavno ladjo. Leta 1765 so prizidali še zakristijo. S tem je cerkev dobila današnjo podobo.
Cerkev je posvetil škof Cimbol, ponovno pa jo je leta 1886 posvetil Jakob Brollo. Veliki oltar v cerkvi je delo celjskega kiparja Ferdinanda Galla iz leta 1779. Cerkev je posvečena sv. [ime svetnika manjka].
V župniji Nova Cerkev je službovalo 163 kaplanov, med drugimi tudi blaženi Anton Martin Slomšek (v letih 1827 do 1829), ter 25 kanonikov in dekanov.
1. Črešnjice - dr. Vicman. 2. 3. Frankolovo - p. 4. 5. 6. Sv. 7. 8. 9. V odsotnosti črešnjiškega duhovnika dr.