Kulinarična tradicija na slovenskih tleh temelji na kakovostnih sestavinah, kjer posebno mesto zavzemata vrhunski pršut in vsestransko piščančje meso. Medtem ko pršut predstavlja živi spomin na človeško iznajdljivost pri ohranjanju hrane, piščančje meso ostaja nepogrešljiva izbira za vsakodnevne obroke in sproščena druženja ob žaru.

Slovenski pršut: Simbol dediščine in kakovosti
Pršut je sušeno in zorjeno svinjsko stegno, pripravljeno brez toplotne obdelave, zgolj s pomočjo soli, časa in zraka. Prvotni začetki priprave pršuta segajo v antiko in zgodnji srednji vek, ko so ljudje iskali rešitve za shranjevanje mesa čez dolge zime. Danes je pršut več kot le način ohranjanja hrane; je simbol kulinarične dediščine, kjer se tradicija prepleta z inovacijami.
Kraški in istrski pršut: Dve zaščiteni posebnosti
Slovenska pokrajina ponuja idealne razmere za izdelavo vrhunskega pršuta, kar je privedlo do razvoja dveh zaščitenih posebnosti:
- Kraški pršut (ZGO): Odlikuje ga zaščitena geografska označba. Izdelan je iz svinjskega mesa, soljen s kuhinjsko soljo brez drugih dodatkov in naravno sušen najmanj 12 mesecev na območju Krasa. Ključno vlogo pri sušenju ima burja, ki omogoča zorenje brez umetnega pospeševanja.
- Istrski pršut (ZOP): Velja za posebneža, saj je eden redkih pršutov brez kože in slanine. Celoten postopek poteka na območju slovenske Istre, meso pa se med soljenjem začini z lovorom, rožmarinom, poprom in česnom.
Postopek izdelave in postrežba
Izdelava pršuta je dolgotrajen in natančen proces, ki vključuje izbiro kakovostnega stegna, ročno soljenje, stiskanje, oblikovanje ter dolgotrajno sušenje in zorenje pri temperaturah pod 18 °C. Pri postrežbi je ključno pravilno rezanje; priporočljiva je uporaba stojala in dolgega, tankega noža z upogljivim rezilom, ki omogoča rezanje na tanke rezine, v katerih se razvije poln okus.

Piščančje meso: Odlična izbira za žar
Piščančje meso je izjemno priljubljeno zaradi odličnega okusa, nizke vsebnosti kalorij, lahke prebavljivosti in hitre priprave. Za nepozabne piknike so na voljo nova Natur nabodala Pivka perutninarstvo, ki so pripravljena iz najbolj sočnih delov piščanca (fileja beder in prsi) ter so brez aditivov.
Kakovost brez kompromisov
Pivka je prvi proizvajalec mesa v Sloveniji s certifikatom Vzrejeno brez antibiotikov, ki ga potrjuje zunanja strokovna organizacija DNV. Izdelki s to oznako zagotavljajo, da piščanci v celotnem času reje niso prejeli nobene vrste antibiotika.
Recept: Piščančja nabodala s hrustljavim krompirjem
Za popoln piknik preizkusite recept, ki združuje sočnost piščanca in sv
Pršut in mediteranska nabodala: Tradicija in sodobna kulinarika
Pršut ni zgolj mesni izdelek, temveč živi spomin na človeško iznajdljivost in dolgotrajno tradicijo ohranjanja hrane. Je vrsta sredozemske sušene šunke, ki se običajno postreže narezana na tanke rezine in nekuhana.
Zgodovina in razvoj pršuta
Prvotni začetki - rešitev za preživetje
V antiki in zgodnjem srednjem veku so se ljudje soočali s težavami pri shranjevanju mesa čez dolge, mrzle zime. Ugotovili so, da lahko s soljenjem, sušenjem in zorenjem meso ohranijo več mesecev. Ta metoda je omogočila, da so si kmetje in ročno delohranitelji zagotovili dovolj hrane v času, ko je bilo pridelovanje omejeno.
Razvoj skozi stoletja - izpopolnjevanje tradicije
S prihodom srednjega veka so se metode priprave pršuta izpopolnjevale. Različne regije so razvile svoje edinstvene recepte in tehnike, ki so se prenašale iz generacije v generacijo. Ob vstopu novih trgovskih poti in kulturnih stikov so se spreminjale tudi začimbe in načini soljenja, kar je pripeljalo do razvoja številnih variant pršuta.
Moderni čas in dediščina - tradicija v sodobnem svetu
V današnjem času pršut predstavlja več kot le način ohranjanja mesa. Je simbol kulinarične dediščine, kjer se tradicija in inovacije prepletajo. Sodobni proizvajalci, kot so tisti na Kralj Pršutov, spoštujejo starodavne postopke in hkrati vnašajo sodobno tehnologijo, da bi zagotovili dosledno kakovost in edinstven okus. Pršut je nastal kot praktična rešitev za shranjevanje mesa, vendar se je skozi stoletja razvil v umetnino, ki združuje tradicijo, kulturno dediščino in izvrsten okus. Vsaka rezina pršuta pripoveduje zgodbo o preteklosti, kjer so domače metode in predanost rokodelstvu ustvarile izdelek, ki je danes sinonim za vrhunsko kakovost in okus.

Pršut v Sloveniji in Sredozemlju
Slovenski pršut - dve zaščiteni posebnosti
V Sloveniji nas razveseljujeta predvsem dve posebnosti: kraški pršut, ki nosi zaščiteno geografsko označbo (ZGO), in istrski pršut, ki je zaščiten z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Slovenska pokrajina in podnebje ponujata idealne razmere za izdelavo vrhunskega pršuta.
Kraški pršut je dar burje in tradicije
Kraški pršut je suhomesnati izdelek, ki ga odlikuje zaščitena geografska označba (ZGO). Pršut, ki nosi ta znak, mora biti izdelan iz svinjskega mesa slovenskega porekla ali porekla iz držav EU, soljen s kuhinjsko soljo brez drugih dodatkov, naravno sušen najmanj 12 mesecev ter izdelan in zorjen izključno na območju Krasa. Poleg tega celotna faza zorenja poteka pri nizkih temperaturah, pod 18 °C, kar pripomore k temu, da kraški pršut ohrani izjemno visoko hranilno vrednost. Zlasti značilna burja ima ključno vlogo v postopku sušenja, saj omogoča naravno zorenje brez umetnega pospeševanja. Rezultat je izdelek, ki je po okusu blag, a poln značaja.
Evropska komisija je 15. 06. 2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Kraškega pršuta kot »zaščitena geografska označba«. Od drugih pršutov se kraški pršut razlikuje predvsem po tem, da je pridelan na geografsko označenem kraškem območju, čeprav so sveža svinjska stegna od drugod. Izdelovati se sme po Pravilniku o Kraškem pršutu z zaščiteno geografsko označbo.
Istrski pršut je posebnež
Med poznavalci istrski pršut slovi kot nekakšen posebnež med pršuti, saj je eden redkih brez kože in slanine. Istrski pršut je prepoznan na evropski ravni, saj ga odlikuje zaščitena označba porekla (ZOP). To pomeni, da mora celoten postopek, od reje do predelave in zorenja, potekati na geografskem območju slovenske Istre, se suši najmanj 12 mesecev in ima poseben aromatičen značaj, saj se meso med soljenjem začini z lovorom, rožmarinom, poprom in česnom.
Ključna razlika med kraškim in istrskim pršutom je v tem, da istrski pršut ni dimljen in se suši brez kože, kar vpliva na njegovo aromo in teksturo. Poleg tega se pri istrskem pršutu ne odstranjuje medenične kosti, kar dodatno zaznamuje proces.
Pršut v širšem sredozemskem območju
Kultura izdelave pršuta je razširjena v več evropskih sredozemskih državah. Italija in Španija sta največji izdelovalki pršuta. Skupaj v teh dveh državah izdelajo več kot dve tretjini (okrog 100 milijonov) pršutov v območju Sredozemlja.
- Italijanski pršut: V Italiji obstajata dve glavni vrsti pršuta: prosciutto di Parma in prosciutto di San Daniele.
- Španski pršut: V Španiji proizvajajo iberijski pršut (jamón Ibérico) in jamón serrano (meso belih prašičev). Prašiči pasme Ibérico so prepoznani po črni barvi in črnih parkljih (španski izraz “pata negra”). Imajo gene prednikov divjih prašičev, njihovo meso vsebuje veliko prepojenih plasti nenasičenih maščob. Zadnje mesece jih hranijo na prosti paši z želodom v hrastovih gozdovih južne Španije. Tak tip pršuta se imenuje jamón Ibérico de bellota (beseda bellota pomeni želod).
- Francoski Jambon cru: Podoben je italijanskemu in slovenskemu pršutu in je narejen iz zadnjih nog prašičev, ki so bili vzrejeni na naravni prehrani z žitom in želodom.

Kako nastane pršut? Podroben postopek
Postopek izdelave pršuta je dolgotrajen in natančen. Pravi pršut nastane iz kakovostnega lokalnega mesa zadnjega dela svinje, brez dodatkov in umetnih konzervansov. Ko je vse narejeno pravilno, se iz navadnega kosa mesa razvije nekaj izjemnega: nežno slana, aromatična in mehka dobrota, ki se dobesedno topi v ustih.
- Izbira mesa: Uporablja se le sveže in kakovostno svinjsko stegno.
- Soljenje: Stegno se ročno natre s soljo (in v primeru istrskega pršuta tudi z začimbami, kot so lovor, rožmarin, poper in česen).
- Stiskanje in oblikovanje: Po soljenju sledi rahlo stiskanje stegna, da se iz njega iztisne preostala tekočina. Hkrati se oblikuje značilna oblika pršuta. Nato se stegno za nekaj tednov pusti počivati.
- Sušenje in zorenje: To je najdaljša in najpomembnejša faza. Stegna se obesijo v prostorih z naravno ali nadzorovano burjo oziroma zračnimi tokovi. Temperatura ne presega 18 °C. Zorenje traja najmanj 12 mesecev (pri nekaterih pršutih tudi več), medtem pa se razvijajo edinstvene arome in tekstura mesa.
- Zaščita (premazovanje): Med zorenjem zunanjo plast redno premažejo z mešanico svinjske masti, moke in popra, kar preprečuje prehitro izsušitev.
- Kontrola kakovosti in označevanje končnega izdelka: Strokovnjaki preverijo barvo, teksturo, aromo in čvrstost ter izdelku dodelijo znak kakovosti, če zadošča vsem standardom.
Praviloma se stegna za pršut ne prekaja, ampak se ga suši na vetru, devet do šestnajst mesecev, dovoljena je tudi uporaba morske soli. Na redkih kmetijah sušijo in zorijo pršut še dlje.
Hranilne vrednosti pršuta
Hranilna vrednost pršuta je presenetljivo visoka. Čeprav gre za suhomesni izdelek, vsebuje veliko beljakovin, malo ogljikovih hidratov in zmerno količino maščob. Pršut je tudi vir vitamina B12, niacina in železa, zaradi česar je dober dodatek uravnoteženi prehrani. Ključ je seveda v zmernosti, saj se pršut uživa v tankih rezinah, ki že same po sebi zadovoljijo potrebo po okusu.
Kako pravilno postreči pršut?
Rezanje in serviranje pršuta je skorajda obred, zato je priporočljivo imeti dva osnovna pripomočka, in sicer stojalo za pršut, ki zagotavlja stabilno pritrditev stegna in olajša natančno rezanje, ter nož za pršut. Ta je običajno dolg in tanek, z upogljivim rezilom, ki omogoča rezanje na tanke rezine. Te niso pomembne le zaradi estetike, ampak omogočajo, da se na jeziku razvije poln okus pršuta.
Pršut v kulinariki
Pršut je vsestransko uporaben, saj ga lahko ponudimo samostojno kot narezek, ovijemo okoli sadja, dodamo v testenine ali z njim obogatimo zelenjavne jedi. Dobro se ujema z različnimi živili, vključno s svežim sadjem, sirom in hrustljavim kruhom. Posebej dobro se ujema s slovenskimi siri in domačim kruhom, odličen pa je tudi kot prigrizek ob kozarcu vina. Pršut je priljubljena sestavina italijanske - sredozemske kuhinje in se uživa po vsem svetu.

Kje kupiti pravi slovenski pršut?
Pršut, ki ga kupimo pri lokalnih pridelovalcih, je svež, sledljiv in pogosto izdelan po tradicionalnih metodah. Pomembno je, da smo pozorni na oznaki »zaščitena geografska označba« (ZGO) in »zaščitena označba porekla« (ZOP), saj jamčita, da je bil izdelek nadzorovan in izdelan po predpisanih standardih.
Oglejte si zemljevid ponudnikov lokalne hrane na naši spletni strani in odkrijte bogastvo slovenskih okusov.
Mediteranska nabodala: Piščančje dobrote za žar
Na pikniku ne smejo manjkati raznorazne piščančje dobrote, kot so pečene perutničke, piščančja nabodala in sočni piščančji fileji. Piščančje meso je namreč odličnega okusa, manj kalorično in lahko prebavljivo ter tudi hitro pripravljeno. Zato je odlična izbira za peko na žaru.
Za nepozabne piknike so vam na voljo nova Natur nabodala Pivka perutninarstvo, ki so odlična izbira za vse, ki si želijo lahek, sočen, hitro pripravljen in okusen obrok. Pripravljena so iz najbolj sočnih delov piščanca - fileja beder in fileja prsi ter so brez aditivov. Za lažjo uporabo so tudi že blago začinjena. Piščančja nabodala so odlična izbira za peko na žaru, saj je njihova priprava hitra in enostavna, obožujejo pa jih tudi otroci. Pri njihovi pripravi je dobro poznati nekaj trikov, ki bodo poskrbeli, da bo meso ostalo sočno in okusno.
Recept: Piščančja nabodala s hrustljavim krompirjem, brokolijem in jogurtovo-metino omako
V spodnjem video receptu si poglejte, kako jih pripravi zmagovalec šova MasterChef Slovenija 2019, Anže Kuplenik. Pogledali si bomo, kako jih speči, da bodo lepo rjavo zapečena s sočno sredico. Anže je pripravil tudi recept za omako, ki se izvrstno poda k piščančjim nabodalom. Preizkusite recept, ki bo zagotovo navdušil vaše povabljence.
piščanec na žaru
Sestavine za dve osebi:
- 1 paket piščančjih natur nabodal Pivka
- 3 večji krompirji
- 1 brokolijeva glava
- 1,5 dcl tekočega jogurta
- 30 g sveže mete
- 120 g masla
- 3 stroki česna
- 4 vejice timijana
- Sol
- Poper
- Olje
Priprava:
- Neolupljen krompir skuhamo v bolj slani vodi. Ga ohladimo in po dolžini prerežemo na pol.
- Brokoli narežemo na manjše cvetove.
- Česen olupimo, 1 strok drobno sesekljamo. Liste mete prav tako sesekljamo.
- V manjši kozici raztopimo 90 g masla, dodamo 2 stroka česna in timijan. Pustimo, da se segreje in odstavimo.
- Segrejemo žar, a ne preveč. Namastimo ga z oljem in pričnemo s pečenjem piščančjih nabodal. Spečemo jih iz vseh strani. Nabodala so že rahlo začinjena, med peko pa jih lahko tudi večkrat premažemo z mešanico masla, česna in timijana.
- Ko je meso skoraj pečeno, na žar dodamo krompir in brokoli. Vse predhodno solimo in popramo. Dodamo maslo. Povečamo jakost žara, da se lahko krompir hrustljavo zapeče. Krompirja ne mešamo.
- Medtem pripravimo še omako. Zmešamo jogurt, meto, česen, sol in poper.
- Piščančja nabodala skupaj s krompirjem in brokolijem serviramo na krožnik. Poleg postrežemo jogurtovo-metino omako.

Izberite žar jedi s piščančjim mesom višje kakovosti
Piščančje meso je pogosta izbira za pripravo jedi na žaru, hkrati pa je tudi sestavni del naših tedenskih jedilnikov. Pri njegovi izbiri je kakovost zelo pomembna. Pivka je prvi proizvajalec mesa v Sloveniji z mednarodnim certifikatom Vzrejeno brez antibiotikov ANTIBIOTIC FREE STP 080.
Na podlagi podrobnega pregleda celotnega procesa proizvodnje od valilnice, do vseh rejcev Pivke in končne proizvodnje, jim ga je podelila zunanja strokovna organizacija DNV. Certifikat potrjuje, da piščanci Pivka v celotnem času reje niso prejeli nobene vrste antibiotika. Izdelke lahko prepoznate po novi podobi, na njej pa je prav posebna oznaka Pivka - Skrbna reja 100% brez antibiotikov. Pod to oznako so vam na voljo vse vrste piščančjega mesa, ki jih imate radi - file prsi, krače, perutničke in drugo, tudi v že začinjeni obliki.
tags: #prsut #z #mediteranskim #nabodalom

