Kremni med predstavlja 100% naravni cvetlični med, ki je skozi proces kristalizacije razvil drobne, obrušene kristale. Njegova tekstura je gostejša, nežna in kremasta, kar preprečuje kapljanje. Zaradi teh lastnosti je izjemno enostaven za nanašanje na kruh, palačinke, preprečence ali uživanje kar na žlički.
Med postopkom mešanja, ki je ključen za nastanek kremnega medu, se zaradi delujočih sil spremeni njegova barva, ki postane svetlo rumena ali snežno bela. Ta gostota in nežna tekstura omogočata brezskrbno mazanje in uživanje.
Izvor in lastnosti kremnega medu
Kremni med, ki ga omenjamo, nabirajo čebele ob vznožju Pohorja, na cvetočih travnikih in med sadnim drevjem. Ključno je, da med ni bil segrevan, kar ohranja njegove naravne lastnosti.
Kristalizacija je neizogiben proces naravnega, surovega, pristnega medu. Med, ki ostane tekoč nenavadno dolgo, morda ni več pristen ali pa je bil pregret, celo večkrat, ali ponarejen. Čebelarji si prizadevajo ponujati izključno pristen in nepregret med, zato mnogi vztrajajo pri njegovi kristalizirani obliki. Tudi kremni med je v svoji osnovi kristaliziran med, ki nastane v postopku nadzorovane kristalizacije.
Nadzorovana kristalizacija in metoda Dyce
Nadzorovana kristalizacija privede do odličnega kremnega medu. Z drugimi postopki pa dobimo drugačne, največkrat le stepene kremaste medove, ki se naglo znova utekočinijo in sesedejo. Kristalizirani med je še vedno povsem naravni izdelek, vendar z izboljšano teksturo.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Elton Dyce razvil postopek izdelave kremnega medu s pasterizacijo medu. Naravno kristalizirani med se lahko skisa (fermentira, se pokvari) zaradi kvasovk in/ali zaradi nastajanja zelo velikih kristalov ob počasni kristalizaciji, ali pa preprosto zato, ker vsebuje preveč vode.
Elton Dyce, zaposlen na Kmetijski šoli v Ontariu, je slišal za težavo čebelarjev in njihovih kupcev v Angliji: kanadski med je na poti čez ocean kristaliziral in se skisal. Kanadski medovi so pogosto kristalizirali v dveh plasteh, z velikimi kristali spodaj in preveč vodenim zgornjim delom, kar je vodilo v kvarjenje. Dyce se je posvetil razvoju metod segrevanja in pakiranja medu. Po treh letih poskusov je vložil ameriški patent 1987893 - Honey Process and Product, ki je zagovarjal uporabo kremnega medu kot alternativo trdemu kristaliziranemu ali kapljajočemu tekočemu medu.
Profesor Dyce je več kot 25 let delal na Cornellu in prejel priznanje za svoje raziskave, vključno s prispevkom k obdelavi kremnega medu. Njegov postopek je danes znan kot 'metoda Dyce'. Patent je potekel že zdavnaj.
Priprava kremnega medu po metodi Dyce
Ključna sestavina pri pripravi kremnega medu je starter, ki pospešuje proces nadzorovane kristalizacije. Starter lahko kupimo v različnih oblikah, na primer kot kremni med pri čebelarju ali trgovcu, ali pa v prahu na spletu. Pri vsaki pripravi kremnega medu je priporočljivo shraniti del (desetino) za "seme" za naslednjo serijo.
Starter je v bistvu zelo fino kristaliziran med, ki deluje kot semenski kristali. Predhodna priprava starterja lahko podaljša celoten postopek priprave kremnega medu za teden ali dva.
Priprava starterja:
- Kristalizirani cvetlični med (z velikimi grobimi kristali) v možnarju čim bolj fino zdrobimo. Uporabimo surov, nesegret kristalizirani cvetlični med (približno 100 gramov).
- Po 15-25 minutah mletja bomo blizu končnemu rezultatu.
- Starter-serijo napolnimo v kozarce, jih tesno zapremo in postavimo v hladen prostor pri 12°C za 7-14 dni, da počasi drobno kristalizira.
Bistveno je, da je starter čvrst, ne tekoč. Uporabi se ga v deležu 5-10%. Večji delež starterja pomeni hitrejši proces nadzorovane kristalizacije.
Izbira medu za kremni med:
- Vsebnost vode v medu, ki ga bomo uporabili za pripravo kremnega medu, naj bo pod 18,6%, da preprečimo fermentacijo. Najboljši rezultati se dosežejo pri medu z vsebnostjo vode med 17,5-18%.
- Ob manjši vsebnosti vode bo končni izdelek čvrstejši, vendar manj mazljiv.
- Boljši je cvetlični med, ki že sam po sebi naravno kristalizira z drobnejšimi kristali.
- Barvo kremnega medu določa vir medičine, zato končni izdelek morda ne bo pričakovano bele barve.
- Starter in med naj bosta sobne temperature.
Postopek izdelave kremnega medu:
Dyce je za svoj kremni med uporabil kristalizirani med, ki ga je pasteriziral pri 60°C, da stopi vse kristale. Nato je med ohlajen pod 26°C in pustil stati 24 ur, da se pena dvigne na površino. Pena in mehurčki se nežno odstranijo.
Varianta postopka:
- Kristalizirani med segrejemo v pečici, segreti na 40°C, dokler ne postane bister (približno 2-3 ure). Pazimo, da ga ne pregrejemo.
- Utekočinjen med ohladimo na sobno temperaturo (dodatne 2-3 ure).
- Po osnovni recepturi mešanica za kremni med vsebuje 1 del starterja na 10 delov tekočega medu. Dyce je predlagal 5-20% starterja.
- Kristalizirani med segrejemo na 48-50°C in ga precedimo skozi cedilo.
- Precejeni med segrevamo na 65-66°C 15 minut, nato ga filtriramo skozi fino cedilo.
- Hitro ga ohladimo na 15-24°C, po možnosti s potapljanjem posode z vročim medom v večjo posodo z mrzlo vodo.
- Tekoči med in starter previdno in počasi premešamo, pri čemer pazimo, da ne vmešamo preveč zraka. Mešanje traja približno 20 minut.
- Po mešanju med takoj nalijemo v steklene kozarce s širokim grlom, jih dobro zapremo in shranimo v hladni kleti na tleh (približno 13-14°C).
- Kremni med bo "narejen" v 1-2 tednih, postal bo čvrst.
- Pravilno predelan kremni med bo ohranil čvrsto, kremasto konsistenco pri sobni temperaturi (približno 21°C).
- Ne pozabimo izločiti starter - en kozarec ali dva kremnega medu - za pripravo naslednje serije.
Kremni med z dodatki
Trg čebeljih pridelkov je pester in ponuja različne vrste medu ter druge čebelje pridelke. V zadnjih letih so se pojavili novi medeni izdelki, kot so kremni medovi z dodatki začimb, sadja ali drugih sestavin. Zanimive so tudi mešanice medu, cvetnega prahu in propolisa.
Za kremne medove je značilna gosta konsistenca, ki se lepo maže. Z vodeno kristalizacijo ne vplivamo na kemijsko sestavo medu, temveč samo na fizikalne lastnosti, zato izdelek ostane s prehranskega vidika identičen osnovni surovini.
Sadni in zeliščni pripravki so dodani medu v liofilizirani obliki (sušenje z zamrzovanjem) ali v obliki sokov oziroma sirupov. Z liofilizacijo se ohrani večji del hranilnih snovi.
Možni dodatki medu vključujejo:
- Kakav
- Kava
- Cimet
- Ingver
- Oreščki
- Jagodičevje
- Poprova meta
- Cvetni lističi
- Agrumi
- Vanilja
- Čili
- In drugi
Sprejemljivost tovrstnih izdelkov je močno odvisna od posameznika. Raziskave so pokazale, da sta med dodanimi sestavinami kakav in cimet najbolje ocenjena. Dodatki prispevajo k večji antioksidativni učinkovitosti v primerjavi z navadnim kremnim medom.
Mikrobiološka ustreznost in protibakterijsko delovanje
Prisotnost mikroorganizmov v medu predstavlja potencialno tveganje za zdravje potrošnika. V nekaterih vzorcih kremnega medu z dodatki je bila zaznana povečana prisotnost mikroorganizmov. Vendar pa so nekatere raziskave pokazale statistično značilno razliko v protimikrobnem delovanju zoper bakteriji Escherichia coli in Salmonella enteritidis pri medovih, obogatenih z mešanico slezovih korenin in bezgovih jagod.
Dodajanje dodatkov lahko skrajša rok trajanja kremnega medu, saj so dodatki pogosto občutljivi na kvar (imajo povišano vsebnost vode ali so podvrženi oksidaciji).
Kremni med, obogaten z dodatki, je inovativen in naraven izdelek, ki ponuja novo senzorično doživetje v mnogih okusih in je hkrati prehransko obogaten. Glavni razlog za zavračanje tovrstnih izdelkov je lahko preferenca osnovnega medenega okusa brez dodatkov.
Krema z medom za nego obraza
Pomladni veter, sončni žarki in temperaturne spremembe vplivajo na našo kožo, še posebej na obrazu. Pomagamo si lahko s preprosto, a učinkovito medeno kremo, ki si jo lahko pripravimo sami. Recept je pripravila Mihaela Pichler Radanov, avtorica knjige Babičina kozmetika.
Čistilna in vlažilna medena krema za utrujeno in poškodovano kožo:
Medena krema je primerna za vse tipe kože, še posebej za težavno, razdraženo, utrujeno in vneto kožo, ki potrebuje vlago. Kremo uporabljamo za nočno nego, ker je eterično olje limone fototoksično in se ga ne sme uporabljati ob izpostavljenosti soncu. Medena krema je čudovita nočna krema, ki s svojimi aktivnimi sestavinami čez noč povrne koži lesk, jo globinsko navlaži, napne ter pozdravi manjša vnetja.
Količina kreme:
- Za normalno kožo: 50 ml kreme, kar zadošča za enotedensko nego.
- Za težave z aknami, mastno ali poškodovano kožo: uporabljajte kremo en mesec zaporedoma.
Recept za kremo (preprost in hiter za izdelavo):
Sestavine:
- 10 g rožmarinovega hidrolata ali poparka
- 15 g hladno stiskanega sončničnega olja
- 15 g karitejevega masla ali kokosovega masla
- 1 ml eteričnega olja limone
Priprava rožmarinovega poparka:
Vzamete 5 jedilnih žlic posušenega rožmarina in ga prelijete z 2 dl vrele vode. Pokrito pustite, da se ohladi. Hladno precedite in uporabite.
Pripomočki za pripravo:
- Suhe žlice in steklene paličke za mešanje
- Steklene sklede za topljenje
- Večje steklene sklede za vodno kopel
- Baterijski mešalnik za penjenje kapučina
- Čist in suh lonček za hranjenje kreme
Postopek izdelave:
- Stehtajte vse potrebne sestavine in jih dodajte v kozarec.
- Lanolin in karitejevo (kokosovo) maslo, vsako v svojem lončku, predhodno stopite v vodni kopeli. Vodno kopel pripravite tako, da v večjo stekleno posodo vlijete toplo vodo (temperatura vode ne sme presegati 30°C).
- V to kopel postavite stekleno posodo s stehtanim lanolinom oziroma karitejevim maslom. Tako se bosta počasi zmehčala in stopila, ne da bi ju poškodovali s prekomerno temperaturo.
- Vzemite mešalnik za penjenje kapučina in temeljito premešajte sestavine, dokler ne dobite strukture, podobne majonezi.
- Kremo prelijte v steklen lonček, ga zaprite in postavite v hladilnik. Pustite stati čez noč. Naslednji dan je krema primerna za uporabo.
Rok uporabe in shranjevanje:
Ker krema ne vsebuje konzervansov in emulgatorjev, ima kratek rok uporabe in jo je treba delati vsak teden znova. Hranite jo v hladilniku in uporabite v enem tednu. Po enem tednu kremo zavrzite, saj se kljub temu, da na pogled izgleda enako, v njej naberejo mikroorganizmi, ki jo naredijo neuporabno.
Če želite podaljšati rok uporabe, dodajte konzervans. Osebno se konzervansom raje izogibam. Za kreme z daljšim rokom uporabe posežem za anhidridnimi kremami (brez vode). Hidridne kreme, kot je ta medena, izdelujem le za tedensko uporabo, kar mi omogoča prilagajanje sestavin spreminjajočim se zahtevam kože.
Način uporabe medene kreme:
Krema, ki ne vsebuje konzervansov in emulgatorjev, poleg kratkega roka uporabnosti prinaša tudi drugačen način uporabe. Čeprav vsebuje vodo, je je premalo za prijeten nanos in dobro vpojnost. Zato moramo vodo dodati na kožo, preden se namažemo s kremo.
- Kožo obraza, vratu in dekolteja najprej temeljito poškropite z rožmarinovim hidrolatom ali izvirsko vodo.
- Šele takrat nanesite kremo in jo temeljito vtrite.
- Če krema na obrazu pušča nekoliko masten občutek, naknadno dodajte še malo vode. Dodana tekočina bo omogočila lažje in lepše vpijanje kreme v kožo, masten občutek pa bo izginil.
Recept za kremo je prilagojen recept za Galenovo mazilo. V izvirnem receptu se uporabi 20% vode, 20% čebeljega voska in 60% maščobe. Pri tej kremi je vosek nadomeščen z lanolinom. Vosek in lanolin nista emulgatorja, vendar lahko zadržita nekaj vode, kar omogoča dodajanje majhne količine tekočine brez ločevanja od maščob.
