Krompir (latinsko Solanum tuberosum) velja za tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, takoj za rižem in pšenico. Ta gomoljna rastlina, ki izvira iz Andov, kjer so jo gojili že pred več kot 7000 leti, je odigrala ključno vlogo pri zmanjševanju lakote po Evropi. V Sloveniji je bilo sajenje krompirja uradno ukazano leta 1767, za kar je poskrbela Marija Terezija. Združeni narodi so 30. maj razglasili za svetovni dan krompirja, danes pa poznamo že več kot 5000 različnih sort te vsestranske rastline.
Etimologija in poimenovanja
Beseda krompir je v slovenski jezik prišla proti koncu 18. stoletja iz nemščine. Jezikoslovec Marko Snoj pojasnjuje, da beseda izvira iz bavarske nemške zloženke grundbirne (zemeljska hruška), ki je sestavljena iz besed za »tla« in »hruško«. Ker smo Slovenci krompir dobili iz severnih dežel, smo prevzeli avstrijsko poimenovanje.
Regionalna poimenovanja na Slovenskem
- Repica: izraz, ki ga uporabljajo koroški Slovenci in nakazuje podobnost z repo.
- Čompe: narečni izraz, ki se uporablja na zahodu, predvsem na Tolminskem.
V večini zahodne Evrope se uporablja beseda patata, ki izvira iz indijanskih jezikov. Francozi so na primer ubrali svojo pot in ga poimenovali pomme de terre (zemeljsko jabolko). Zanimivo je, da so Čehi krompir poimenovali po nemški pokrajini Brandenburg, od koder so ga dobili (brambor), podobno strategijo poimenovanja pa so ubrali tudi Rusi.
Krompir v številkah in zanimivosti
Statistični podatki kažejo na izjemno priljubljenost krompirja v prehrani. Vsak prebivalec Slovenije v povprečju zaužije 74 kilogramov krompirja na leto, kar znaša približno 1,5 kilograma na teden. Globalno gledano so največje pridelovalke:
| Država | Letna pridelava (v tonah) |
|---|---|
| Kitajska | 68,4 milijona |
| Rusija | Visoka pridelava |
| ZDA | Visoka pridelava |
Poleg kulinarične uporabnosti krompir beleži tudi znanstvene dosežke. Leta 1995 je postal prva rastlina, ki je zrasla v vesolju; Nasin poskus je potrdil, da lahko krompir kali v mikrogravitaciji.
Narečna raznolikost in primorski izrazi
Slovenska narečja so izjemno bogata, kar se odraža tudi v izrazoslovju za hrano. Primorska narečna skupina, ki obsega devet narečij (rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko), je znana po specifičnih besedah. Nekaj primerov:
- Dojužnik: dopoldanska malica.
- Šjora: gospa.
Pripravili razstavo velikonočnih jedi
Oživljanje starega izročila na jedilnike vrača tradicionalne jedi, kot so ovčji hrbet s krompirjem in korenčkom, pečeno krvavško jagnečje stegno ali budlano jagnje. Raziskovanje narečnih izrazov, kot so ocvirki, žganci, polenta ali jabolčnik, ostaja pomemben del ohranjanja slovenske kulturne dediščine.