Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), ki je bila preoblikovana z Lizbonsko pogodbo, temelji na Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES ali Pogodba ES). Slednja je bila uvedena z Maastrichtsko pogodbo in je sama po sebi izhajala iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (PEGS), ki je bila podpisana 25. marca 1957 v Rimu. Pomemben korak k politični enotnosti Evrope je predstavljala Maastrichtska pogodba, podpisana 7. februarja 1992, ki je formalno ustanovila Evropsko unijo (EU).
Evropska unija ni nadomestila obstoječih Evropskih skupnosti, temveč jih je združila pod skupnim okriljem, organiziranim po "treh stebrih":
- Prvi steber: Evropske skupnosti (ES), ki so vključevale Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) do leta 2002 ter Euratom.
- Drugi steber: Sodelovanje med državami članicami EU na področju skupne zunanje in varnostne politike.
- Tretji steber: Sodelovanje med državami članicami EU na področju pravosodja in notranjih zadev.
Vsaka nova pogodba je običajno povzročila preštevilčenje členov obstoječih pogodb. Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007 in začela veljati 1. decembra 2009, je preimenovala PES v PDEU. S to pogodbo so se trije stebri združili v reformirano EU, kar je vključevalo novo oštevilčenje členov.
PDEU, skupaj s Pogodbo o Evropski uniji (PEU), predstavlja temelj primarnega prava EU. Opredeljujeta načela, cilje in področja delovanja Unije ter zagotavljata podrobno pravno osnovo za pravo EU. Prvotni namen PEU, kot je bil naveden v njeni preambuli, je bil "položiti temelje za še tesnejšo zvezo med narodi Evrope", kar je zapisano tudi v preambuli trenutne PDEU in PEU.
Struktura Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)
PDEU je podrobno razdeljena na več delov, ki urejajo različne vidike delovanja Evropske unije:
1. del - Načela
Ta del opredeljuje področje uporabe pogodbe in njeno povezavo s PEU (člen 1). Določa pristojnosti EU glede na raven pooblastil na posameznih področjih (členi 2, 3, 4, 5 in 6) ter glavna načela, ki urejajo delovanje EU (členi 7-17).
2. del - Nediskriminacija in državljanstvo EU
Ta del prepoveduje diskriminacijo na podlagi državljanstva (člen 18). Navaja, da se EU "bori proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti" (člen 19). Opredeljuje tudi državljanstvo EU in z njim povezane pravice (členi 20-24).
3. del - Področja politik in notranji ukrepi EU
Ta obsežni del (členi 26-197) zagotavlja pravno podlago za politike EU in notranje ukrepe na naslednjih področjih:
- Notranji trg (Naslov I)
- Prosti pretok blaga (Naslov II), vključno s carinsko unijo.
- Skupna kmetijska politika in skupna ribiška politika (Naslov III).
- Prosto gibanje delavcev in ljudi na splošno, prosti pretok storitev in kapitala (Naslov IV).
- Območje svobode, varnosti in pravice (Naslov V), vključno s sodelovanjem policije in pravosodja.
- Prevoz (Naslov VI).
- Konkurenca, obdavčitev in približevanje zakonodaje (Naslov VII).
- Ekonomska in monetarna politika (Naslov VIII), vključno s členi o evru.
- Politika zaposlovanja (Naslov IX).
- Socialna politika (Naslov X), s sklicevanjem na Evropsko socialno listino (1961) in Listino Skupnosti o temeljnih pravicah delavcev (1989). Naslov XI ustanavlja Evropski socialni sklad.
- Politike za področja izobraževanja, poklicnega usposabljanja, mladine in športa (Naslov XII).
- Kultura (Naslov XIII).
- Javno zdravje (Naslov XIV).
- Varstvo potrošnikov (Naslov XV).
- Vseevropsko omrežje (Naslov XVI).
- Industrijska politika (Naslov XVII).
- Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija - zmanjševanje razlik v razvoju (Naslov XVIII).
- Raziskave in razvoj ter vesoljska politika (Naslov XIX).
- Okoljska politika (Naslov XX).
- Energetska politika (Naslov XXI).
- Turizem (Naslov XXII).
- Civilna zaščita (Naslov XXIII).
- Upravno sodelovanje (Naslov XXIV).
4. del - Pridruževanje čezmorskih držav in ozemelj
Ta del (členi 198-204) opredeljuje posebne odnose med EU in čezmorskimi ozemlji nekaterih držav članic, ki niso del EU, za razliko od najbolj oddaljenih regij.
5. del - Zunanje delovanje EU
Ta del (členi 205-222) ureja področja, kot so:
- Skupna trgovinska politika.
- Sodelovanje pri razvoju in humanitarna pomoč državam zunaj EU.
- Odnosi z državami zunaj EU (mednarodne pogodbe, sankcije, solidarnost med državami članicami) in z mednarodnimi organizacijami.
- Ustanavljanje delegacij EU.
Zunanje delovanje EU mora biti v skladu z načeli skupne zunanje in varnostne politike, opredeljenimi v Pogodbi o Evropski uniji (člen 205 PDEU).
6. del - Določbe o institucijah in finančne določbe
Ta del podrobno opredeljuje:
- Institucije EU (členi 223-227).
- Posvetovalne organe EU (členi 300-307).
- Evropsko investicijsko banko (člena 308 in 309).
- Zakonodajne akte (uredbe, direktive itd.) in postopke EU (členi 288-299).
- Proračun EU (členi 310-325).
- Okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU (členi 326-334).
7. del - Splošne in končne določbe
Ta del (členi 335-358) obravnava posebna pravna vprašanja, kot so pravna sposobnost EU, njena teritorialna in časovna uporaba, sedež institucij, imunitete ter vpliv na pogodbe, sklenjene pred letom 1958 ali pred datumom pristopa države članice.
Pogodba o Evropski uniji (PEU)
Pogodba o Evropski uniji (PEU) izvira iz Maastrichtske pogodbe (1992) in je bila bistveno preoblikovana z Lizbonsko pogodbo (2007). Ti dve pogodbi, PEU in PDEU, imata enako pravno veljavnost in predstavljata temelj delovanja Unije.
Unija temelji na naslednjih vrednotah:
- Spoštovanje človekovega dostojanstva.
- Svoboda.
- Demokracija.
- Enakost.
- Pravna država.
- Spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
Unija si prizadeva za:
- Vzpostavitev notranjega trga.
- Trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen.
- Visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek.
- Visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja.
V odnosih s preostalim svetom Unija podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov.
Ključna načela delovanja EU po PEU
- Načelo prenosa pristojnosti: Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so ji prenesene s strani držav članic za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah.
- Načelo subsidiarnosti: Institucije Unije uporabljajo to načelo v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
- Spoštovanje nacionalne identitete: Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama ter njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo.
- Temeljne pravice: Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
- Državljanstvo EU: Vsi državljani držav članic so državljani Unije, kar jim zagotavlja določene pravice, vključno s pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije.
Institucije EU in njihove vloge
Pogodbe natančno opredeljujejo vloge in pristojnosti institucij Evropske unije:
Evropski parlament
Skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo ter nadzorne in posvetovalne funkcije. Sestavljajo ga predstavniki državljanov EU, katerih število ne sme preseči sedemsto petdeset, poleg predsednika.
Evropski svet
Daje Uniji spodbude za njen razvoj in opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic, njegov predsednik in predsednik Komisije.
Svet Evropske unije (Svet ministrov)
Skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Svet za splošne zadeve skrbi za doslednost dela različnih sestav Sveta.
Evropska komisija
Spodbuja splošni interes Unije, skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov ter izvršuje proračun. Če Pogodbi ne določata drugače, se zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Njeni člani so neodvisni od vlad držav članic.
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije, prispeva k njenemu oblikovanju in jo izvaja po pooblastilu Sveta. Je eden od podpredsednikov Komisije in skrbi za doslednost zunanjega delovanja Unije.
Sodišče Evropske unije
Sestavljajo ga Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja spoštovanje prava EU pri razlagi in izvajanju Pogodb.
Posebna področja in določbe
Okrepljeno sodelovanje
Omogoča državam članicam, ki ne morejo doseči ciljev sodelovanja v okviru celotne EU, da ga izvajajo med seboj, če sodeluje najmanj devet držav članic. Akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, so zavezujoči le za udeležene države članice.
Zunanje delovanje
Unija si prizadeva razvijati odnose in graditi partnerstva s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Skupna zunanja in varnostna politika se opredeljuje in izvaja s soglasjem Evropskega sveta in Sveta, pri čemer se uporabljajo posebna pravila in postopki.
Finančne določbe
Odhodki, ki ne bremenijo proračuna Unije, bremenijo države članice po ključu bruto nacionalnega proizvoda, razen če Svet soglasno ne odloči drugače.
Več informacij je na voljo na spletnih straneh Evropskega parlamenta, Sveta EU, Evropske komisije in EUR-Lex.