Velika noč je čas, ko potrošniki množično kupujemo jajca. Glede na pretekla dogajanja, kot so drastična podražitev jajc v Ameriki in nedavna afera o baterijski reji kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij, zaradi katere bodo z letom 2029 zakonsko prepovedali tovrstno rejo, nas je zanimalo, kako je s preskrbo in cenami jajc v Sloveniji.
Preskrba in cene jajc v Sloveniji
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zatrjujejo, da pomanjkanja jajc v Sloveniji zaenkrat ni, saj je samooskrba kar 95-odstotna. Kljub temu se jajca dražijo. V ZDA so se cene močno povišale, povprečna cena ducata jajc je februarja 2025 znašala 5,19 evra, kar je 19,2 odstotka več kot mesec prej. Najvišja zabeležena cena je bila sedem evrov za 12 jajc. Tudi v Sloveniji cene jajc naraščajo. Po podatkih SURS-a so bila jajca marca letos za 1,4 odstotka dražja kot lani. Trenutna cena desetih jajc iz hlevske reje velikosti L na trgovskih policah se giba okoli tri evre.
Primerjava cen jajc po trgovinah in tržnicah (16. april)
- Hofer:
- Deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti L: 2,23 evra (v akciji 1,99 evra)
- Deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti M: 1,99 evra
- Deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti S: 1,85 evra
- Jajca proste reje: 0,38 evra na kos oziroma 3,80 evra za deset kosov
- Lidl:
- Deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti M: med 1,80 in dva evra
- Deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti L: 2,23 evra (po akcijski ceni 1,75 evra)
- Spar:
- Deset jajc hlevske reje velikosti M: 1,99 evra (v akciji 1,69 evra)
- Deset jajc hlevske reje velikosti L: od 2,23 do 2,99 evra
- Ljubljanska tržnica: okoli 3,5 evra za deset jajc
- Jajcomat (100 metrov od tržnice): tri evre za deset jajc
Po podatkih SURS-a se je cena desetih konzumnih jajc v Sloveniji med letoma 2000 in 2023 dvignila za 1,90 evra. Raziskovanje o prodaji kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave na živilskih trgih je bilo ukinjeno z letom 2024, zato podatki od takrat niso več na razpolago.
Označevanje in kakovost jajc
Na škatlah z jajci mora biti natančno navedena kakovostna kategorija. Poznamo kakovostno kategorijo A ali A sveža, kar pomeni, da so jajca sveža. Poleg tega mora biti naveden tudi masni razred, ki nam pove velikost jajc:
- XL: več kot 73 gramov
- L: od 63 do 73 gramov
- M: od 53 do 63 gramov
- S: lažja od 53 gramov
Na posameznem kosu jajca mora biti navedena koda, ki označuje način reje:
- 0: ekološka reja
- 1: prosta reja
- 2: hlevska oziroma talna reja
- 3: baterijska reja
Uvoz jajc in ptičja gripa
Čeprav je Slovenija v veliki meri samooskrbna z jajci, jih od leta 2005 tudi uvaža. V obdobju od leta 2007 do 2016 je v skupnem uvozu jajc prevladoval uvoz konzumnih jajc (sveža v lupini), od leta 2017 pa imajo največji delež predelana jajca - jajčni melanži oziroma predizdelki za živilsko predelovalno industrijo. Tako so od 4,4 tisoč ton skupnega uvoza jajc predelana jajca s tri tisoč tonami obsegala 68-odstotni delež.
Trgovske police so založene z jajci, ki se uvažajo iz različnih držav. Leta 2024 je bila vrednostno gledano Italija največji dobavitelj kokošjih jajc v Slovenijo, saj je predstavljala kar 51 odstotka celotnega uvoza. Sledili sta ji Hrvaška s 24 in Litva s 23-odstotnim deležem.
Cene jajc v ZDA so skokovito zrasle zaradi številnih izbruhov ptičje gripe, ki so prisilili kmete v zakol vsaj 30 milijonov kokoši nesnic. Visoko patogena aviarna influenca se pojavlja tudi v Evropi, tako pri divjih pticah kot pri perutnini. Bolezen je najhuje prizadela Italijo, Poljsko, Francijo, Nemčijo, Portugalsko in Veliko Britanijo, kjer beležijo velik upad proizvodnje jajc. V Sloveniji se bolezen zaenkrat pojavlja predvsem pri divjih pticah, v zadnjih letih vsako sezono jeseni in pozimi. Izbruhe so imeli tudi v treh manjših rejah perutnine, vendar to ni imelo neposrednega vpliva na preskrbo trga.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da o primerih bolezni redno obveščajo različne deležnike, kot so Veterinarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, večje rejce perutnine in lovske organizacije.
Prepoved baterijske reje in njen vpliv
Drugi razlog za dodatno podražitev jajc bi lahko bila ukinitev baterijske reje, ki jo ministrstvo napoveduje z letom 2028 oziroma 2029. Po evropski zakonodaji so trenutno dovoljeni štirje različni načini reje:
- Baterijska reja: kokoši živijo v obogateni kletki, in sicer jih je na kvadratni meter 13.
- Talna ali hlevska reja: kokoši živijo v hlevu, na kvadratni meter jih je devet.
- Prosta reja: kokoši so v hlevu le ponoči, podnevi so na prostem; na kvadratni meter jih je prav tako devet.
- Ekološka reja: podobna prosti reji z dodatnimi zahtevami glede ekološke pridelave krme in dostopa do zunanjih površin.
V Sloveniji je trenutno 4,1 odstotka kokoši nesnic proste reje, 2,4 odstotka ekološke reje, 79,2 odstotka hlevske oziroma talne reje. 40 slovenskih kmetijskih obratov še redi kokoši nesnice v obogatenih kletkah, pri čemer delež kokoši v teh obratih znaša 14,3 odstotka. V letu 2023 je bilo v Sloveniji odkupljenih 160 tisoč ton jajc, kar je okoli 320 milijonov jajc.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poudarjajo, da bi za okoli 40 rejcev, ki se preživljajo z rejo nesnic za konzumna jajca v obogatenih kletkah, predčasna zamenjava v hlevsko rejo pomenila resne ekonomske težave, morda pa bi bili primorani celo prenehati opravljati dejavnost. Za talno oziroma prosto rejo so potrebne mnogo večje površine, ki pa jih mnoge kmetije nimajo. Poleg tega slovenski rejci v primeru predčasne prepovedi reje v obogatenih kletkah, ko še ne velja splošna prepoved v EU, nimajo gospodarske varnosti, kar pomeni, da jih bodo v času tranzicije izpodrinili rejci iz drugih držav članic s svojimi jajci iz obogatenih kletk.
Programi nadzora salmonel in ukrepi
Programi nadzora salmonel opredeljujejo pravila za vzorčenje na salmonelo, obveznosti izvajalcev dejavnosti, uradni nadzor, pravila glede uporabe protimikrobnih sredstev in vakcin, pravila za laboratorije ter ukrepe, če se v jati ugotovijo določeni serovari salmonel. Ti programi so obvezni za vse izvajalce dejavnosti, ki redijo matične jate, nesnice, pitovne piščance ali purane, razen za predpisane izjeme, kot so jate pitovnih piščancev ali pitovnih puranov, ki se redijo za lastno domačo porabo ali za proizvodnjo manjših količin mesa.
Obveznosti izvajalcev dejavnosti
Izvajalci dejavnosti morajo imeti dokumentacijo, s katero zagotavljajo sledljivost živali. Iz te dokumentacije morajo biti razvidni vsaj naslednji podatki:
- vrsta perutnine,
- datum vselitve živali,
- število dobavljenih živali in
- dobavitelj živali.
Pravila vzorčenja (pogostost, vrsta in število vzorcev ter postopek) so odvisna od vrste perutnine. Za vzrejne matične jate in vzrejne jate nesnic so pravila vzorčenja določena v nacionalnem pravilniku. Izvajalec dejavnosti ob vzorčenju izpolni zapisnik, ki ga skupaj z vzorci dostavi v laboratorij. Vzorce je potrebno dostaviti v laboratorij čim prej, če je možno v 24 urah od vzorčenja. Kadar to ni možno, morajo biti vzorci dostavljeni v laboratorij v takem času, da se preiskava začne najpozneje štiri dni po vzorčenju. Če se vzorci ne dostavijo v laboratorij v 24 urah od vzorčenja, jih je potrebno do odpreme hraniti v hladilniku.
Ukrepi v primeru ugotovitve salmonel
Ukrepi, ki jih mora izvajalec dejavnosti izvesti v primeru ugotovitve salmonel, so predpisani z Uredbo (ES) številka 2160/2003 in s Pravilnikom o nadzoru salmonel pri perutnini vrste Gallus gallus in Meleagris gallopavo domestica.
Za jate z ugotovljeno S. Enteritidis ali S. Typhimurium:
- Prepoved premikov živali z gospodarstva, razen za zakol ali usmrtitev in uničenje.
- Prepoved dajanja jajc na trg kot jajca razreda A (konzumna jajca).
- Zakol živali se lahko opravi le v odobreni klavnici, meso pa se lahko uporabi za prehrano ljudi samo, če se obdela po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele.
- Jajca se lahko za prehrano ljudi uporabijo samo, če se v odobrenem obratu za proizvodnjo jajčnih izdelkov obdelajo na način, ki zanesljivo uniči salmonele.
- Po izločitvi jate se izvede čiščenje in razkuževanje hleva in opreme ter odvzame vzorce za bakteriološko kontrolo učinkovitosti čiščenja in razkuževanja.
Za matične jate so določeni še dodatni ukrepi, ki so poleg varovanju zdravja ljudi namenjeni tudi preprečevanju širjenja salmonel vertikalno po verigi, na jate nesnic, pitovnih puranov in pitovnih piščancev. Tako je pri matičnih jatah obvezna tudi usmrtitev enodnevnih piščancev in uničenje valilnih jajc.
Ukrepi v primeru ugotovitve S. Hadar, S. Virchow in S. Infantis (samo za matične jate vrste Gallus gallus):
- Prepoved premikov z gospodarstva, razen za zakol ali usmrtitev in uničenje.
- Valjenje jajc je treba zagotoviti v ločenih valilnikih.
- Zagotovljena mora biti sledljivost jajc in enodnevnih piščancev.
- Po izločitvi jate se izvede čiščenje in razkuževanje hleva in opreme ter odvzame vzorce za bakteriološko kontrolo učinkovitosti čiščenja in razkuževanja.
Nadzor nad obrati za predelavo živil in označevanjem jajc
Uprava za varno hrano je po razkritju skritih posnetkov reje kokoši na kmetiji Kaučič opravila inšpekcijski nadzor obrata za predelavo živil ter nadzor nad označevanjem in pakiranjem jajc. Opravljen je bil tudi izredni inšpekcijski nadzor registriranega obrata na področju predelave živil rastlinskega izvora, ki se ukvarja z izdelavo jajčnih testenin ekološkega izvora. Poleg tega so inšpektorji opravili tudi nadzor nad označevanjem in pakiranjem jajc v pakirnem centru za jajca in registriranem obratu, ki distribuira tudi jajca drugih dobaviteljev.
Da gre za neskladje oziroma zavajanje potrošnikov, je potrdil tudi pregled pri izvajalcu dejavnosti, katerega oznaka je bila zlorabljena. Uprava je javnost že obvestila prek portala, na katerem se objavljajo nevarni in neskladni izdelki, o neskladnosti svežih ekoloških jajc, katerih dobavitelj je M. M. Kaučič in na katerih je kot proizvajalec zavajajoče navedena Kmetija Paldauf Igor. Čeprav živilo ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov, je uprava že pred tem na kmetiji izvedla izredni nadzor v zvezi z zaščito živali, ki je razkril več neskladnosti zlasti glede pogojev reje kokoši v kletkah in zagotavljanja veterinarske oskrbe.