Hrvaške predsedniške volitve so bile zaznamovane z obtožbami o poneverbi, protesti in zanimivim incidentom, povezanim s pašteto. Medtem ko je drugi krog volitev odločal o novem predsedniku, so se vrstile polemike, ki so močno vplivale na javno mnenje in potek kampanje.
Obtožbe o poneverbi in protesti Borisa Mikšića
Boris Mikšić, tretjeuvrščeni kandidat na hrvaških predsedniških volitvah, je podal resne obtožbe o poneverbi volilnih rezultatov. Trdil je, da je zaradi "velike prevare" v uri in pol "padel" z drugega na tretje mesto, saj so mu bili "ukradeni volilni glasovi". Mikšić, ki je prejel slabih 18 odstotkov glasov, je bil prepričan, da sta se takratni predsednik Mesić in premier Sanader vnaprej dogovorila o rezultatih, pri čemer naj bi bila Jadranka Kosor žrtveno jagnje. Poudaril je, da je Mesiću in Sanaderju "prekrižal račune v zvezi z volilnimi rezultati", zaradi česar so v Mesićevem volilnem štabu proslavljali, ko so izvedeli, da je Jadranka Kosor premagala Borisa Mikšića. Napovedal je, da jim bo "načrte še enkrat pomešal," saj je pred prihodom glasov iz tujine vodil pred Kosorjevo.
Zahteve neodvisnih kandidatov in odziv volilne komisije
Tudi volilni štabi neodvisnih kandidatov Doris Košte, Slavena Letice in Miroslava Rajha so zahtevali preklic volitev. Kot razlog so navedli objavo javnomnenjske raziskave v času volilnega molka v večernem dnevniku na državni HTV, ki naj bi vplivala na odločitev volivcev. Predlagatelji so zahtevali tudi odstop vodstva HRT.
V volilnem štabu Borisa Mikšića so potrdili, da so na državno volilno komisijo že naslovili ugovor, v primeru zavrnitve pa so se nameravali pritožiti na ustavno sodišče. Mikšićev predstavnik za javnost je dejal: "Šele po odločitvi ustavnega sodišča bo resnično znano, kdo je prišel v drugi krog volitev in ali bo treba kakšne izmed volilnih postopkov ponoviti." V pritožbi so navajali, da Mikšićev predstavnik ni smel biti navzoč pri štetju glasov, medtem ko sta predstavnika Mesića in Kosorjeve to lahko bila, kar so v Mikšićevem štabu razumeli kot diskriminacijo.
Mikšić je pozval tudi ljudi k zbiranjem na mestnih trgih, kjer naj bi z mirnimi protesti opozorili na "nedopustno obnašanje državne volilne komisije".
Državna volilna komisija je Mikšićeve trditve označila za neosnovane in neprimerne. Glede očitka o navzočnosti pri štetju glasov so sporočili, da po zakonu delo volilne komisije lahko spremljajo le predstavniki političnih strank, nevladne organizacije in tuji opazovalci. Neodvisni kandidati, kot je bil Mikšić, bi lahko opazovanje izkoristili s pomočjo nevladnih organizacij, na kar so Mikšićev volilni štab opozorili, vendar se niso odločili za takšno opcijo. Predsednik volilne komisije Ivica Crnić je dodal, da nihče izmed drugih opazovalcev ni imel pripomb na delo komisije.
Drugi krog volitev in incident s pašteto
Po prvem krogu predsedniških volitev Hrvaška ni dobila predsednika, saj nihče od kandidatov ni prejel več kot 50 odstotkov glasov. Tako sta se v drugem krogu, ki je potekal 16. januarja, pomerila takratni predsednik Stipe Mesić (49,03 % glasov) in podpredsednica vlade ter kandidatka HDZ Jadranka Kosor (20,18 % glasov).
V prvih izjavah sta oba kandidata napovedala ostro nadaljevanje volilne kampanje. Mesić je poudaril, da bo drugi krog "svojevrsten referendum o tem, ali si želi Hrvaška v 21. stoletje ali v preteklost". Kosorjeva je izpostavila, da je uresničila dva cilja: vstop v drugi krog in dejstvo, da je prvič v takšnem položaju ženska.
Drugi krog volitev je bil še posebej "zabaven" zaradi incidenta, ko je hrvaška novinarka Mesiću podarila pašteto. Jadranka Kosor je na to burno odgovorila: "Podariti gospodu Mesiću, kandidatu za predsednika države, s katerim se bom pomerila v drugem krogu, pašteto, je zame ponovna žalitev." To je bilo še toliko bolj zanimivo, ker se je Kosorjeva pred tem pojavila na ovitku paštete.
VIDEO POVZETEK Papežev prihod na Malto in sprejem na letališču
Borut Pahor in proces Brdo-Brijoni
Čeprav tema članka vključuje tudi nekatere reference na življenje in delo Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika Republike Slovenije, se večina teh informacij ne nanaša neposredno na kontekst hrvaških predsedniških volitev in incidenta s pašteto. Vendar pa je pomembno omeniti njegovo vlogo pri regionalni stabilnosti. Borut Pahor je med svojim predsedniškim mandatom poudarjal pomembnost evropske integracije držav Zahodnega Balkana. Skupaj s takratnim predsednikom Republike Hrvaške Ivom Josipovićem sta osnovala proces Brdo-Brijoni, katerega glavni poudarek je širitev Evropske unije v države Zahodnega Balkana. Poleg Slovenije in Hrvaške so članice procesa tudi kandidatke ter potencialne kandidatke za članstvo v EU, to so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija. Proces Brdo-Brioni je navdahnil tudi ustanovitev Berlinskega procesa.
Presenečenje volitev in volilna udeležba
Neodvisni kandidat Boris Mikšić je bil z osvojenimi 17,8 odstotka glasov po ocenah hrvaških političnih analitikov največje presenečenje volitev. Po rezultatih vzporednih volitev se je Mikšić celo uvrstil na drugo mesto in kazalo je, da bi utegnil biti v drugem krogu Mesićev protikandidat. Po objavi rezultatov je Mikšić podvomil v njihovo veljavnost, češ da je "pred Jadranko Kosor prepričljivo vodil". Izjavil je, da se ne bo predal in se bo boril za "pravo resnico". Mikšić, uspešni podjetnik, ki se je vrnil iz ZDA in čigar slogan je bil "Pravi in pošten človek za boljšo Hrvaško", je za predvolilno kampanjo porabil okoli pet milijonov kun, kar je največ med vsemi kandidati.
Od ostalih desetih predsedniških kandidatov nihče ni dobil več kot tri odstotke glasov. Največ jih je dobila kandidatka Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Đurđa Adlešić (2,69 %), sledi ji Slaven Letica (2,60 %).
Volitev se je udeležilo 50,95 odstotka volilnih upravičencev, kar je bila doslej najmanjša udeležba na predsedniških volitvah po osamosvojitvi Hrvaške.
Prodaja paštete Kekec
V drugem, ločenem kontekstu, ki ga besedilo omenja, gre za morebitno spremembo lastništva paštete Kekec. Hrvaška multinacionalka Atlantic Grupa je podala zavezujočo ponudbo za nakup murskosoboškega podjetja Osem d.o.o., ki proizvaja mesne namaze, vključno z ikonično pašteto Kekec. Podjetje Osem zaposluje nekaj manj kot 50 ljudi. Atlantic Grupa je sporočila, da se "za zdaj nič ne spreminja" in da bo za zaključek posla potrebno soglasje Javne agencije za varstvo konkurence (AVK). Obljubljajo vlaganja, optimizacijo in širitev, čeprav zgodovina kaže, da ob prevzemih pogosto pride do racionalizacije in selitev. Na trgu mesnih namazov v Sloveniji so se že oglasili nekateri konkurenti, a na trgovskih policah naj bi Kekec ostal, cene pa nespremenjene.
tags: #preesednik #drzave #pasteta