Krompir je nepogrešljiv del naše prehrane, saj ga lahko pripravljamo na zelo veliko načinov. Jedilni krompir se prideluje kot zgodnji krompir za čimprejšnji pridelek pozno spomladi in kot pozni krompir, namenjen za ozimnico.
Splošni podatki o pridelavi krompirja
Krompir so pridelovali na skoraj 2.900 hektarjih slovenskih njiv, pri čemer je bilo 92 % vse površine namenjene poznemu krompirju. Povprečni pridelek poznega krompirja je bil 20,4 t/ha, kar je bilo za 15 % manj kot leto prej. Bolje je obrodil zgodnji krompir, kjer je bil povprečni pridelek 18 t/ha primerljiv z letom 2021.
Skupni pridelek krompirja naj bi v letu 2024 tehtal okrog 70.400 ton, kar je za desetino več od lanske, povprečne letine. Pričakovani pridelek krompirja naj bi v povprečju znašal 27,4 tone na hektar ali za 6 % več od desetletnega povprečja.
Izzivi v slovenski pridelavi krompirja
Vpliv vremenskih razmer in bolezni
Na padec domačega pridelka krompirja v preteklih letih so v največji meri vplivale sušne razmere v drugi polovici maja in junija. Predsednik KZ Cerklje, Janez Okorn, je poudaril, da je bil upad pridelka več kot 60-odstoten, ponekod celo za 80 odstotkov. V zadnjih letih smo imeli težave s sušo, nato poplavami in krompirjevo plesnijo, kar preprečuje doseganje dobrih pridelkov.
Ekonomski pritiski in tuja konkurenca
Slovenski trgi so preplavljeni s cenenim krompirjem iz drugih držav članic EU, zlasti Francije, Nemčije in Nizozemske. Te države so imele rekordno letino in presežke, ki so preplavili trge v drugih državah, vključno s Slovenijo. Janez Okorn je pojasnil, da je veleprodajna odkupna cena med 25 in 30 centov na kilogram, kar ne pokrije niti polovico stroškov pridelave. Odkupne cene so bile za polovico nižje kot v preteklem letu, kar je nesprejemljivo in dolgoročno uničuje interes za pridelavo.
Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS - Zavod Kranj, Robert Golc, je opozoril na prakse, ko se krompir prodaja pod trgovskimi znamkami po izjemno nizkih cenah, včasih celo pod nabavno ceno, kar privlači kupce, a uničuje pridelovalce. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je mnenja, da bodo proizvajalci krompirja zaradi trenutnega ekonomskega izziva znova zašli v ekonomsko spiralo.
Nizka samooskrba in tehnološki izzivi
V Sloveniji samooskrba s krompirjem znaša manj kot 40 odstotkov, pri čemer trend proizvodnje in samooskrbe upada, kar je bilo opazno že desetletja nazaj v Šenčurju. V kmetijski svetovalni službi slovenskemu kmetu sicer pomagajo pri tehnološkem svetovanju na področju pridelave krompirja, a se pri tem srečujejo z velikimi omejitvami oziroma tehnološkimi izzivi. Eden večjih je, kako pridelavo prilagoditi sodobnim, trajnostnim in okoljskim tehnikam, kar pa krompirju dviguje ceno.
Ukrepi in priporočila za izboljšanje položaja
Podpora pridelovalcem in krepitev prehranske verige
- Predsednik KGZS, dr. Jože Podgoršek, je pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj z inšpekcijskimi nadzori okrepi preverjanje porekla prek masnih bilanc in masnih tokov.
- Kmetijska ministrica Mateja Čalušić poudarja pomembnost povezovanja pridelovalcev v zadruge, saj s tem pridobijo moč za boljše cene in enakopravnejši nastop na trgu. Zadružništvo je temelj za stabilen in konkurenčen slovenski kmetijski sektor.
- Borut Florjančič rešitev vidi v krepitvi prehranske verige, ki temelji na lokalni surovini, oziroma podpori kmeta z infrastrukturo, dostopnimi sredstvi, namakalnimi sistemi ter skladiščnimi kapacitetami in sodobnimi sortirnicami za zadruge.
- KGZS in ministrstvo apelirajo na trgovce, naj namenijo več prostora slovenskemu krompirju na prodajnih policah.
Prehranska varnost in nadzor kakovosti
Pristojne institucije so pozvane k preverjanju ostankov morebitnih nedovoljenih snovi v samih pridelkih, še posebej pri krompirju, ki prihaja iz tujine. Slovenski pridelovalci se namreč srečujejo z omejeno rabo sredstev za varstvo rastlin v primerjavi s tujimi pridelovalci v in izven EU. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin skrbno preverja sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov.
V letu 2024 je Uprava za varno hrano v okviru uradnega nadzora pri uvoženem krompirju iz Egipta v treh primerih oziroma devetih odstotkih vseh vzorcev ugotovila neskladne vzorce zaradi presežene vrednosti fitofarmacevtskih sredstev. Te pošiljke krompirja so bile zadržane ob uvozu in niso dosegle slovenskega potrošnika. Nadzor se ob uvozu izvaja tudi z vidika fitosanitarnih zahtev, zlasti zaradi nevarnosti karantenskih bakterij, kot sta rjava in obročkasta gniloba.
V Sloveniji je za varstvo krompirja registriranih 113 fitofarmacevtskih sredstev, vključno s fungicidi, insekticidi in herbicidi. Zagotovljena je ustrezna pokritost s fitofarmacevtskimi sredstvi za zatiranje glavnih bolezni in škodljivcev, kot sta krompirjeva plesen in koloradski hrošč.
Vloga potrošnikov
Predsednik KGZS, Jože Podgoršek, in kmetijska ministrica Mateja Čalušić slovenske potrošnike pozivata, naj pri nakupu izdelkov spremljajo poreklo blaga ter dajo priložnost slovenskim kmetom in verigi preskrbe s hrano. Izbira domačih pridelovalcev zagotavlja svež, kakovosten krompir in neposredno podpira slovensko kmetijstvo ter ohranja delovna mesta na podeželju.
Sorte krompirja in priprava tal
Sorte krompirja se med seboj poleg količine pridelka ločijo tudi po ranosti, barvi mesa in pokožice, odpornosti na bolezni in škodljivce ter namenu uporabe in okusnosti. Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s Kmetijsko svetovalno službo vsako leto pripravi priporočeno sortno listo za krompir. Na listo so uvrščene tudi vse proti krompirjevi plesni odporne sorte, ki so primerne za ekološko pridelavo in so dostopne na trgu.
Bliža se čas za priprave na saditev zgodnjega krompirja v nižinah Primorske. Sedanja ohladitev vremena naj bo namenjena izbiri in nakupu primerne sorte, ko se zemlja osuši, pa tudi za pripravo tal in nakaljevanje gomoljev.