Soja (Glycine max) je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki izvira iz vzhodne Azije. Danes je v svetovnem merilu izjemno razširjena poljščina, ki jo cenimo zaradi visoke vsebnosti beljakovin in olj. V Sloveniji se njena pridelava v zadnjih letih povečuje, saj si prizadevamo za večjo samooskrbo z beljakovinsko komponento in zmanjšanje odvisnosti od uvoza, zlasti gensko spremenjene soje.
Gojenje soje na domačem vrtu in njivi
Soja za pridelavo ni izjemno zahtevna rastlina, zato jo je mogoče uspešno gojiti v različnih okoljih. Uspeva v tleh z nevtralno do bazično reakcijo (optimalen pH 6-7). Pri domači vzgoji je pomembno, da seme kupimo pri ekoloških pridelovalcih, saj tako zagotovimo, da seme ni obdelano in je brez GSO.
Tehnologija setve in priprava tal
- Čas setve: Sejemo jo spomladi (april-maj), ko so tla v globini setve dovolj ogreta (vsaj 8-10 °C).
- Način setve: Sejemo v jamice ali vrste. Če so tla bolj zbita, priporočamo setev na »grebene«, kar izboljša rast in olajša obdelavo.
- Globina setve: Na globokih tleh 2,5-4 cm, na plitvih do 5 cm.
- Medvrstna razdalja: Pri ročni setvi na vrtu približno 40 cm, pri strojni setvi pa od 12,5 do 75 cm, odvisno od tehnologije.
Gnojenje in simbioza
Soja je metuljnica, kar pomeni, da živi v simbiozi z bakterijami Bradyrhizobium japonicum, ki vežejo atmosferski dušik. Če soje na določeni njivi še nismo pridelovali, je priporočljivo seme inokulirati s temi bakterijami. Umetna gnojila niso potrebna; zadostuje kolobar in zmerna uporaba komposta ali hlevskega gnoja.
Kolobar in varstvo rastlin
Soja se odlično vključuje v kolobar žit in okopavin, saj tla obogati z dušikom. Pomembno je, da je ne sejemo v monokulturi; priporočljiv je vsaj tri- do petletni kolobar. Izogibamo se setvi za sončnicami in oljno ogrščico, saj si z njimi deli nekatere bolezni, kot je bela gniloba.
V Sloveniji je pritisk bolezni in škodljivcev trenutno majhen, kar je velika prednost za ekološko pridelavo. Kljub temu je treba spremljati stanje na njivi in zagotoviti dobro mehansko zatiranje plevelov, zlasti v zgodnjih fazah rasti.
Hranilna sestava in uporaba v prehrani
Soja vsebuje povprečno 36-37 % beljakovin in 19-20 % maščob. Poleg tega je bogat vir vlaknin, mineralov (kalij, cink, magnezij, fosfor, železo) in vitaminov B-kompleksa.
Varna priprava soje
Surove soje se ne sme uživati, saj vsebuje inhibitorje tripsina, ki povzročajo prebavne težave. Obvezna je toplotna obdelava (kuhanje), ki uniči te inhibitorje in naredi zrnje lažje prebavljivo. Namakanje pred kuhanjem dodatno zmanjša vsebnost fitinske kisline, ki sicer zavira absorpcijo mineralov.
Tradicionalni in sodobni izdelki
- Fermentirani izdelki: Sojina omaka, miso, tempeh. Fermentacija izboljša hranilno vrednost in okus.
- Nefermentirani izdelki: Tofu, sojino mleko, sojin lecitin.
Zdravstveni vidiki
Soja vsebuje fitoestrogene (izoflavone), ki imajo antioksidativno delovanje. Številne neodvisne raziskave kažejo, da zmerno uživanje soje v okviru raznovrstne prehrane nima negativnih učinkov na hormonsko ravnovesje moških ali delovanje ščitnice. Nasprotno, lahko ima ugoden vpliv na zdravje srca in ožilja ter blaži simptome menopavze pri ženskah.