Uvod v Študentsko Delo in Status
Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov in študentov, ena izmed fleksibilnih oblik dela, namenjena specifično mladim, ki so vključeni v proces izobraževanja in si želijo vključitve na trg dela, tako iz finančnih razlogov, kot zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc. Za včlanitev dijakov in študentov v študentski servis je potrebna predhodna pridobitev osebnih, bančnih ter komunikacijskih podatkov.
Dijaki in študenti, ki želijo članstvo v Študentskem servisu, se vpišejo na spletni strani, kjer tudi izdajo potrebna soglasja, ali pa izpolnijo Vpisni list ter podpišejo izjavo Pisna osebna privolitev k zbiranju in obdelavi mojih podatkov. Izpolnjevanje pogoja statusa dijaka in študenta posamezniki posredniku začasnega in občasnega dela dijakov in študentov izkažejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda. Ob tem pa izpolnijo in podpišejo tudi izjavo, da niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo tudi osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta, ter državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole.
Napotnica: Osnovni Dokument za Študentsko Delo
Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Ker je napotnica pravna podlaga za delo v podjetju, jo je potrebno naročiti pred pričetkom dela.
Napotnica se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni s podpisom in žigom posrednika in delodajalca, sicer napotnica ni veljavna. Dijak ali študent ob pričetku dela prejme en izvod potrjene napotnice. Napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta.
Elektronska napotnica
Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in podpis. Elektronsko napotnico morata pred pričetkom opravljanja dela z elektronskim podpisom potrditi tako posrednik kot delodajalec. Dijaku ali študentu pa se na njegovo zahtevo izda tudi napotnica v pisni obliki. Določbe, ki veljajo za napotnico v pisni obliki, smiselno veljajo tudi za napotnico v elektronski obliki.
Posledice dela brez napotnice
V primeru, da napotnica ni izdana pred pričetkom dela, se delo študenta/dijaka šteje za "delo na črno". V primeru nezgode študent/dijak ne bo mogel uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta delodajalec in študent/dijak kaznovana.
Obračunavanje Zaslužka in "Potrdilo o Opravljenem Delu"
Za obračunavanje študentskega dela se namesto spletnega obračuna lahko uporablja obrazec Potrdilo o opravljenem delu, ki se ga po elektronski ali navadni pošti pošlje na naslov študentskega servisa. Zaslužki študentov/dijakov se obračunavajo sproti z izpolnjenim obračunskim listom, kar je mogoče tudi večkrat mesečno. Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici.
Urna postavka in plačilni pogoji
Plačilo je lahko po dogovoru, po kosu, na anketo in podobno. Običajno delodajalci urno postavko določijo vnaprej, zato je ta pogosto že navedena v oglasu za študentsko delo. Pisni dogovor o urni postavki pri študentskem delu ni obvezen, je pa priporočljiv. Na e-Študentskem Servisu dijakom in študentom priporočajo, da si dogovor o urni postavki in začetku dela z delodajalcem tudi na kratko zapišejo. To je lahko preprosto sporočilo, na primer: "Pozdravljeni, še pisno potrjujem dogovor. Urna postavka je 8 € neto, začnem v ponedeljek ob 8."
Urna postavka ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne urne postavke. Zakonska minimalna bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov od 5. februarja 2026 ne sme biti nižja od 8,98 evra. Skladno z Zakonom za urejanje položaja študentov se od 5. 2. 2026 spreminja tudi način izračuna minimalne bruto urne postavke, saj se po novem za izračun upošteva 165 ur na mesec (do 4. 2. 2026 se je upoštevalo 174 ur). Bruto urna postavka velja za delo, opravljeno od 5. februarja 2026 dalje.
Delodajalec ne sme znižati urne postavke za že opravljeno delo ali spreminjati pridobljenih pravic za nazaj. Urno postavko lahko delodajalec zniža oziroma spremeni le za naprej in le po predhodnem dogovoru s študentom/dijakom.
Zalaganje in obvestila o plačilu
Zalaganje pomeni, da denar prejmete isti ali naslednji delovni dan, ko študentski servis prejme obračun ur, delodajalec pa račun poravna v dogovorjeni valuti. To pomeni, da prejmete 100 % znesek takoj in vam ni treba čakati na plačilo delodajalca. V primeru, da plačila ni v dogovorjenem roku, se študentski servis oglasi pri delodajalcu in si prizadeva, da prejmete plačilo čimprej. Pomembno je, da se pred začetkom dela dogovorite o datumu plačila, ki je običajno med 1. in 15. v mesecu. Tisti dan, ko prejmete denar na bančni račun, vam študentski servis pošlje tudi obvestilo na telefon.
Davčna Obravnava Študentskega Dela in Zahtevane Priloge
Dohodek dijakov in študentov za opravljeno študentsko delo se za davčne namene šteje za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Davčna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident).
Davčni status: Rezidenti in Nerezidenti
Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) se fizična oseba, ki je prišla v Slovenijo izključno zaradi študija, šteje za nerezidenta Slovenije. Ne glede na to pa lahko tuji dijaki in študenti, ki sicer izpolnjujejo enega ali več pogojev za pridobitev statusa rezidenta, pridobijo status rezidenta Slovenije, če jim je to v interesu in s tem posledično v Sloveniji plačujejo davek po svetovnem dohodku.
V tem primeru si je treba urediti rezidentski status pri davčnem organu z vložitvijo vloge za ureditev rezidentstva, ki je lahko podana tudi v obliki izpolnjenega Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa - prihod v Republiko Slovenijo. Več informacij glede ureditve rezidentskega statusa je dostopnih v podrobnejšem opisu Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah ter v 1. členu ZDoh-2.
V primeru prejemanja dohodkov v Sloveniji mora dijak ali študent iz tujine pridobiti slovensko davčno številko, če je še nima, in sicer s predložitvijo izpolnjenega obrazca Prijava za vpis fizične osebe v davčni register (DR-02).
Akontacija dohodnine in oprostitve
Zakon o dohodnini (ZDoh) v 11. odstavku 127. člena omogoča osebam, ki glede starosti in statusa izpolnjujejo pogoje po 113. členu, da se ob zaslužku, če posamezen prejemek ne presega 400,00 EUR, akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača. Za vsak dohodek, ki je višji od 400 € bruto, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25% stopnji.
25 % akontacija dohodnine (ne glede na višino nakazila na napotnico) se Davčni upravi RS odvaja tudi v primeru, ko je član študentskega servisa nerezident ali starejši od 26 let (če je od vpisa študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji).
Mednarodne pogodbe in zahtevki KIDO (KIDO 4, KIDO 12)
Pri davčni obravnavi dohodkov tujih študentov je treba upoštevati tudi določbo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ki obravnava študente, če je ta sklenjena z drugo državo. Če mednarodna pogodba, sklenjena z državo, katere rezident je tuj dijak ali študent, določa, da ima študent, učenec ali pripravnik glede dotacij, štipendij in prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku, lahko že pred izplačilom uveljavlja oprostitev davka.
V ta namen mora tuj dijak ali študent izpolniti zahtevek za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 4). Temu zahtevku mora obvezno priložiti:
- potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice,
- potrdilo o šolanju oziroma statusu dijaka ali študenta,
- specifikacijo posameznih izplačil, če je več izplačil na določen dan.
Zahtevek KIDO 4 mora dijak ali študent posredovati študentskemu servisu, ki je plačnik davka, pred izplačilom dohodka. Študentski servis nato zahtevek posreduje na Finančno upravo RS.
Za vsako izplačilo dohodka je treba predložiti nov zahtevek KIDO 4, saj mora biti pri vsakem posameznem izplačilu posebej izpolnjen pogoj za oprostitev davka, in sicer posamezno izplačilo ne sme presegati 400 eurov, skupna davčna osnova od dohodkov, ki jih je tuj dijak ali študent (nerezident) dosegel v Sloveniji v tekočem letu do vložitve zahtevka KIDO 4 pa ne sme presegati višine posebne osebne olajšave (tj. vsota bruto izplačil, zmanjšana za 10 % normirane stroške in prispevke za socialno varnost, ne sme presegati zneska 3.886,35 eurov v davčnem letu 2026).
Zahtevo za vračilo davka na podlagi zahtevka KIDO 12 se lahko vloži za več izplačil ob predložitvi specifikacije izplačil. KIDO 12 obrazec lahko študentski servis pošlje, ko je plačilo za študentsko delo prejeto na bančni račun. Zahteva se ga lahko po vsakem nakazilu, enkrat mesečno, na koncu leta oziroma za obdobje zadnjih 5 let. FURS vračilo akontacije dohodnine vrne na bančni račun (do višine posebne osebne olajšave, ki velja za tisto koledarsko leto). Davčni organ v tem primeru odobri vračilo davka do skupne davčne osnove 3.886,35 eurov v davčnem letu 2026.
Olajšave in njihov vpliv na študentsko delo
Pri študentskem delu so na voljo različne davčne olajšave, ki lahko pomembno vplivajo na končni neto zaslužek.
Splošna olajšava
Splošna olajšava se prizna vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno za študente to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavljajo, če jih starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževane družinske člane). V primeru, da starš dijaka ali študenta prijavi kot vzdrževanega družinskega člana, le-ta izgubi to olajšavo, zato je potrebno vedno narediti lastni izračun in ugotoviti, kaj je (na ravni gospodinjstva) bolj ugodno.
Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje otrok do 26. leta starosti, če:
- neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
- ni zaposlen,
- ne opravlja dejavnosti,
- nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od 2.436,92 evra letno.
Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po ZDoh-2 razen družinske pokojnine, dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, štipendije in dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2. To pomeni, da lahko študent še vedno zasluži preko avtorske ali podjemne pogodbe do 2.436,92 evra letno in ga bodo starši lahko uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana.
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2020:
| Skupni dohodek v EUR | Splošna olajšava v EUR |
|---|---|
| Nad 16.832,00 | 5.260,00 + (19.736,99 - 1,17259 X skupni dohodek) |
| Do 16.832,00 | 5.260,00 |
Posebna osebna olajšava (študentska olajšava)
Posebna osebna olajšava (t.i. študentska olajšava) velja le za dohodke od študentskega dela, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade). Posebna osebna olajšava za 2020 znaša 3.682,00 evrov. Višina olajšave se določi vsako leto z lestvico za odmero dohodnine in olajšav. Za uveljavitev posebne osebne olajšave veljata od 1. 1. 2007 samo dva pogoja: status in starost. To pomeni, da lahko dijaki ali študenti zaslužijo kolikor želijo, le da bodo pri višjem zaslužku morali plačati dohodnino.
Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih). Po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo. Za te potrebe dijaki in študenti, ki so starejši od 26. leta, a so se na študij vpisali pred 26. letom starosti, nimajo več pravice do posebne osebne olajšave, vendar lahko še vedno opravljajo študentsko delo.
Evidenca Delovnih Izkušenj in Kompetenc: "Moje Izkušnje"
Študentska organizacija Slovenije je s pomočjo sofinanciranja Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije razvila sistem, ki dijakom in študentom omogoča izpis delovnih izkušenj in kompetenc, ki so bile razvite s študentskim delom. V evidenci študentskega dela lahko najdete vse delovne izkušnje, ki so bile pridobljene s študentskim delom od junija 2019 naprej. Ne glede na to, pri katerem delodajalcu ali preko katerega študentskega servisa je bilo delo opravljeno, so vsa opravljena študentska dela dostopna na enem mestu. Skrbnik evidence je Študentska organizacija Slovenije.
Dijaki in študenti lahko izpis izvozijo in natisnejo ter tako svojemu življenjepisu dodajo uradno dokazilo o opravljenem delu pri iskanju prve zaposlitve. Pri prijavi za prosto delo lahko dijak ali študent priloži dokument "Moje izkušnje", v katerem se sproti beležijo znanja in spretnosti, ki jih je pridobil/a z delom prek e-Študentskega Servisa. Digitalne "Moje izkušnje" prinašajo kvaliteten pregled delovnih aktivnosti tekom opravljanja študentskega/dijaškega dela.
Kompetence pokažejo, kaj dejansko nekdo lahko naredi in njegov odnos do dela. Osnovna kompetenca, pridobljena z delom, je avtomatska in je bila razvita na e-Študentskem Servisu skupaj z Nefiksom. Nato imate še možnost, da obkljukate dodatne kompetence oziroma jih sami dodate. Delo, ki je zabeleženo, je odvisno od tega, kakšno napotnico ste naročili pred pričetkom dela. Če vam na napotnici piše, da ste pri podjetju delali administrativna dela, se vam zabeležijo kompetence, ki so primerne administrativnim delom.
Delodajalci čedalje bolj upoštevajo izkušnje, pridobljene z delom v času študija. Po naših podatkih večina delodajalcev meni, da je delo preko študentskega servisa v času šolanja koristna izkušnja za zaposlitev. Mnogi študentje v zadnjih letnikih pred koncem študija opravljajo dela, povezana s smerjo študija. V procesu selekcije delodajalci vse pogosteje iščejo dokaze, da ima nekdo razvite kompetence za uspešno opravljanje dela v okviru dosedanjih izkušenj. Člani e-Študentskega Servisa lahko dostopate do svojega profila tudi po preteku statusa oz. študija.
Ostale pomembne obveznosti in pravice
Zdravstveno zavarovanje
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, natančneje njegov 12. člen, določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Po končanem šolanju oziroma po dopolnjenem 26. letu starosti je študentova naloga, da si sam uredi zdravstveno zavarovanje.
Pri tem ima študent na voljo dve možnosti sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja:
- Lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja) ali
- Si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €).
Potrebno se je zavedati, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh stroškov zdravljenja, določen del si mora zavarovanec načeloma plačevati sam.
Varnost in zdravje pri delu
Študent/ka ali dijak/inja, ki na podlagi napotnice opravlja študentsko delo za delodajalca, ima status delavca/ke in zato zanj/jo veljajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu. Glede na 1. do 5. točko 6. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, je zdravniški pregled obvezen na vsakem delovnem mestu. Potrdilo o opravljenem pregledu iz preventivnega programa zadošča za delovna mesta, kjer ni posebnih tveganj. Študentovo zdravniško potrdilo zadošča za obdobje 5 let.
Obseg pregleda in preiskav od 1. do 5. točke je enak pregledom, ki jih študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva študentov. Pregledi iz 6. in 7. točke se nanašajo na delo oziroma delovne naloge z velikimi tveganji (npr. višinsko delo, varjenje, delo z nevarnimi snovmi). Za delo na delovnem mestu s posebnimi tveganji, mora delodajalec zagotoviti pregled v celotnem obsegu pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela ter v rokih, ki jih na podlagi priloge k Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.
Prispevki in dajatve
Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Koncesijsko dajatev v višini 16 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 odstotka plačajo delodajalci od zneska na napotnici. Skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obračuna in plača DDV od opravljene storitve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, torej od koncesijske dajatve (16 odstotkov) in dodatne koncesijske dajatve (2 odstotka).
Med prispevki so še:
- Prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 % - zajema vse storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja (npr. obisk zdravnika, specialistični pregled, zdravila na recept).
- Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka oz. študenta (15,5 % do 31. 1. 2024, od 1. 2. 2024 dalje 15,6 %).
- 2,70 € prispevek za ŠOS, ŠOU LJ, ŠOUM, ŠOUP, ŠKIS - študentske organizacije.
tags: #potrdilo #o #opravljanju #studentskega #dela #priloga