Uvod v pridelavo sladkorne pese
Letošnja setev sladkorne pese se je pričela s podporo podjetja Sunoko, člana skupine MK Group, in njihovih partnerjev, kmetijskih proizvajalcev. Podjetje je tradicionalno zagotovilo kakovosten reprodukcijski material ter denarne avanse v višini 600 evrov na hektar za začetek proizvodnje. Trendi kažejo, da bo sladkorna pesa tudi v letošnjem letu ostala najbolj donosna kultura v kmetijstvu.
Sunoko in njihov Raziskovalno-razvojni center bosta kmetom nudila polno podporo za doseganje čim višjih donosov in boljše kakovosti sladkorne pese. Strateški načrti podjetja so usmerjeni v povečanje izvoza sladkorja v Evropsko unijo in na trge v regiji, saj Srbija predstavlja velik potencial za večji plasman na evropskem kontinentu.
Kljub zahtevnemu okolju v letu 2023 je bil v Srbiji dosežen donos sladkorne pese na ravni petletnega povprečja. Po jesenskem spravilu se pesa odpelje na predelavo v ene od 9 tovarn sladkorja AGRANA.
Botanične značilnosti in sestava sladkorne pese
Sladkorna pesa je dvoletna rastlina iz družine ščirovk. Rastlina je sestavljena iz listov pese, glave pese in pesnega korena. Slednji, imenovan tudi pesno telo, vsebuje sladkor. Vsebnost sladkorja je še posebej visoka na svetlih mestih in nižja na temnih.
Njene sorodnice vključujejo krmno peso, rdečo peso in špinačo. V prvem letu rasti se oblikuje koreninsko telo, ki vsebuje največjo zalogo sladkorja. Med sladkornimi rastlinami, kot sta sladkorna pesa in sladkorni trs, je sladkorna pesa bolj donosna s 16-20 % sladkorja. Njena vsebnost vode je okoli 75 %.
Sladkorna pesa največjo vsebnost sladkorja doseže jeseni prvega leta rasti, običajno v oktobru. Po obiranju se vsebnost sladkorja med skladiščenjem zmanjšuje, zato je hitra predelava ključnega pomena za doseganje čim večjega pridelka sladkorja.
Proces pridelave sladkorne pese
Setev
Setev sladkorne pese je neizbežna, ko se temperature dvignejo in dnevi podaljšajo. Odvisno od vremenskih pogojev in vlažnosti tal, se seme sladkorne pese seje od sredine marca do aprila. Običajno se poseje približno 100.000 semen v vrste z razmikom med 45 in 50 cm, pri čemer je seme v vrsti položeno približno vsakih 20 cm.
Priprava zemlje in kolobar
Za uspešno rast sladkorne pese je ključna pravilna priprava zemlje. Priporoča se setev po predhodnikih, kot so stročnice, detelja, paradižnik, žita, krompir in koruza, ter izogibanje ponovni setvi na istem mestu v štiriletnem kolobarju. Tla naj bodo rahlo kisla do nevtralna (pH med 6,0 in 7,5), dobro odcedna, bogata s humusom in hranili. Pred setvijo je priporočljivo zemljo prekopati in obogatiti z organskim kompostom ali jesensko pognojiti z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo fosfor in kalij.
Za optimizacijo pridelave se priporoča uporaba predsetvenika za natančno nastavitev globine setve. Medvrstna razdalja naj bo 45 ali 50 cm, v vrsti pa od 16 do 18 cm. Poraba semena znaša okrog 1,3 SE ali 130.000 semen na hektar.
Nega rastlin in zatiranje plevelov
Med rastjo je pomembno redno odstranjevanje plevelov, ki bi lahko ovirali razvoj pese, ter zagotavljanje ustrezne oskrbe z vodo, še posebej v sušnih obdobjih. Za zatiranje plevelov se uporabljajo herbicidi, bodisi pred vznikom ali po vzniku rastlin, odvisno od faze razvoja plevelov in pese.
V zadnjih letih se razvija nova tehnologija zatiranja plevelov, ki temelji na uporabi herbicida CONVISO® ONE skupaj s hibridi sladkorne pese, tolerantnimi na ta herbicid. Ta tehnologija omogoča učinkovito zatiranje plevelov v različnih fazah rasti.
Bolezni in škodljivci
Sladkorna pesa je lahko dovzetna za različne bolezni in škodljivce, ki lahko vplivajo na pridelek in kakovost. Med najpogostejše bolezni spadajo:
- Srčna trohnoba korenov: Posledica pomanjkanja ali nedostopnosti bora, zlasti na bazičnih, peščenih tleh z malo organske snovi in v sušnih obdobjih.
- Pesna listna pegavost (Cercospora): Gospodarsko najpomembnejša bolezen, ki se kaže s pegami na listih.
- Siva listna pegavost: Podobna cercospori, s svetlo sivimi pegami nepravilnih oblik.
- Bradatost korenov (Rizomanija): Povzroča rumenenje listov in nastanek stranskih korenin v obliki brade.
- Gnitje korenov (Rizoctonija): Povzroča venenje, odmiranje in gnitje korenov.
- Pesna pepelovka in rja.
Med pogostimi škodljivci so strune, ogrci, ličinke košeninarjev in talne sovke. Za zatiranje se uporabljajo primerna fitofarmacevtska sredstva, pri čemer je nujno upoštevati navodila za uporabo in roke veljavnosti pripravkov.
Proces predelave sladkorne pese v sladkor
Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese je večstopenjski proces, ki se izvaja v industrijskem obsegu. Cilj postopka je pridobiti mikrobiološko stabilen izdelek, ki ga je mogoče skladiščiti za celoletno oskrbo.
1. Izdelava rezancev
Po spravilu se pesa očisti zemlje in razreže na "rezance" s pomočjo strojev za rezanje. Ti rezanci vsebujejo med 16 in 20 odstotkov sladkorja.
2. Pridobivanje soka (ekstrakcija)
Sladkor se ekstrahira iz rezancev z vročo vodo (približno 70 °C) v protitoku. Ta proces ustvari surov sok, ki vsebuje približno 98 % sladkorja iz pese ter organske in anorganske sestavine, imenovane "nesladkorji".
3. Čiščenje soka
Nesladkorne snovi v surovem soku se vežejo in oborijo z dodatkom apna in ogljikovega plina, ki se proizvajata v lastni apneni peči.
4. Filtracija
Nesladkorni netopni kosmiči in apno se odstranijo s filtrirnimi sistemi. Filtrat, imenovan redki sok, vsebuje očiščen sladkorni sok. Ostanek filtriranja, imenovano karbonsko apno, je dragocen izboljševalec tal.
5. Zgoščevanje soka
Redki sok se zgosti v večstopenjskem izparevanju, da nastane gost sok. Proizvodnja sladkorja zahteva velike količine energije, ki jo podjetja pogosto pokrivajo z upravljanjem lastne elektrarne, pri čemer izkoriščajo kombinacijo toplote in moči.
6. Kristalizacija
Gost sok se dodatno zgosti v aparatih za kuhanje pod vakuumom. Kristalizacija se sproži z dodajanjem fino mletega sladkorja. Z nadaljnjim zgoščevanjem kristali rastejo do želene velikosti zrn.
7. Centrifuga
Kristali sladkorja se ločijo od sirupa s pomočjo centrifug. Izločeni sirup je podvržen še dvema stopnjama kristalizacije.
8. Sušenje sladkorja
Pridobljen čisti, kristalno prozoren sladkor se suši na zraku, ohladi in skladišči v silosih. Skoraj 100 % vseh uporabljenih surovin se reciklira.
Kako se proizvaja sladkor - ogromni milijoni ton sladkorne pese, predelane v tovarni
Stranski produkti predelave sladkorne pese
Pri predelavi sladkorne pese nastajajo tudi vredni stranski produkti:
- Melasa: Sirup zadnje kristalizacijske stopnje, ki vsebuje ne-kristalizirajoč sladkor in topne nesladkorne snovi. Melasa je kakovostna surovina za industrijo pekovskega kvasa in krme ter za proizvodnjo alkohola.
- Preostala melasa: Produkt kromatografskega razsladkanja melase, bogata s kalijevim oksidom, ki se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu.
- Rezanci: Po mehanskem stiskanju in dodajanju melase se izluženi rezanci posušijo, peletirajo in prodajo kot živalska krma.
- Karbonsko apno: Nastane pri čiščenju soka in je hitro delujoče apneno gnojilo.
Različni sladkorni produkti
Iz sladkorne pese se proizvajajo različni sladkorni produkti:
- Sladkorne kocke, kocke za espresso, sladkor v obliki kart, sladkorni štolec.
- Sladkor v prahu in sladkor za peko (pridobljena z mletjem).
- Sladkor za posip: Posebej sipek sladkor v prahu, ki se ne strdi in ne topi.
- Želirni sladkor: Vsebuje sladkor, jabolčni pektin in citronsko kislino.
- Sladkorni sirup: Fino granuliran sladkor zmešan s citronsko kislino, lahko z dodatkom pektinaze za sirupe za jagodičevje.
- Beli in rjavi bonboni: Pridobljeni iz visokokakovostne sladkorne raztopine.
- Rjavi sladkor: Rafiniran s sladkornim trsnim sirupom.
- Fruktoza: Dodatek dieti z zmanjšanim vnosom kalorij.
- Glukoza: Primerna za hitro delujočo energijo.
Zanimivo je, da lahko sladkor ob pravilnem shranjevanju praktično nima roka trajanja.
Ponovno oživljanje pridelave sladkorne pese v Sloveniji
Pod okriljem Združenja pridelovalcev sladkorne pese potekajo aktivnosti za ponovno oživitev pridelave te kulture na slovenskih poljih. Pridelovalci so ustanovili Zadrugo Kooperativa Kristal, ki je s tovarno sladkorja v Virovitici (Hrvaška) sklenila pogodbo za dobavo pridelka.
Trenutno se načrtuje zasejevanje na približno 30 do 40 hektarih njiv v vzhodnem delu države, kar predstavlja poskusno sezono. Kljub temu, da se pridelava na okrog 150 hektarih uvršča med butično, so nekateri pridelovalci z dohodkom po zadnji kampanji zadovoljni, saj jim sladkorna pesa navrže toliko kot primerljivo površino pšenice in koruze skupaj. Vendar pa je tehnološko zahtevna in zahteva kakovostna, s hranili založena zemljišča.
Ormoška zadruga Kooperativa Kristal je od leta 2017, ko so bile v EU odpravljene kvote za sladkor, pogodbeni organizator pridelave in odkupa sladkorne pese v Sloveniji. Kampanja je potekala tekoče, s spravilom do sredine decembra. Strošek prevoza je bil v celoti na strani kupca. Letino so ocenili kot najboljšo doslej zaradi visoke sladkorne stopnje (digestije) 16,69 %, kar je pridelovalcem prineslo najvišjo povprečno odkupno ceno (33,59 € na tono).
Kljub nekaterim izzivom, kot so slabo vreme, ki je povzročilo visoke primesi, in logistične težave pri prevozu, so pridelovalci zadovoljni s kakovostjo in ceno. Vrednostni podatki pridelave sladkorne pese v Sloveniji so primerljivi z evropskimi.
Nekateri pridelovalci, kot so Gumilarjevi iz Markišavcev, si želijo višje odkupne cene, ki bi bila višja, če bi predelava ostala v Sloveniji. Transport pese na dolge razdalje ni ekonomičen. Obstaja tudi zadržanost hrvaških kupcev glede povečanja pridelovalnih površin v Sloveniji, saj bi to lahko povzročilo težave v logistiki in dinamiki predelave.
Zgodovina in pomen sladkorne industrije
V Sloveniji se je od leta 2000 poraba sladkorja precej zmanjšala. Po zaprtju tovarne sladkorja v Ormožu leta 2006 Slovenija nima več lastne proizvodnje sladkorja in ga mora uvažati, kar pomeni podporo tujemu kmetijstvu in industriji ter izgubo domačih delovnih mest.
Po letu 2006 je močno narasel uvoz in izvoz sladkorja, kar je povezano z nakupom pakirnice nekdanje tovarne v Ormožu s strani nemške družbe Pfeiffer&Langen, ki je vodilna korporacija na področju proizvodnje sladkorja v Evropi. Leta 2017 je avstrijska skupina Agrana-Studen kupila pakirni center, silos in skladišča nekdanje tovarne v Ormožu.
Kljub temu, da trenutno ni videti konkurence hrvaškim partnerjem glede predelave sladkorne pese, obstajajo dolgoročni načrti zadruge Kooperativa Kristal za ponovno vzpostavitev predelave sladkorne pese v Sloveniji.
Gojenje sladkorne pese na domačem vrtu
Gojenje sladkorne pese je mogoče tudi na domačem vrtu, kar omogoča samooskrbo s sladkorjem in povezavo s tradicionalnimi metodami pridelave hrane. Postopek pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese ni zapleten in je bil znan že našim babicam.
Priprava zemlje in setev
Za gojenje sladkorne pese na vrtu je potrebna rahla zemlja z nevtralno kislostjo. Priporoča se priprava grede z uporabo lesnega pepela za deoksidacijo in zagotavljanje kalija. Zemljo je dobro prekriti s črno folijo dva tedna pred sajenjem za segrevanje. Ključnega pomena je, da se setev opravi šele, ko se temperatura tal na globini 10 cm dvigne na vsaj 10 °C, saj hladna tla povzročajo cvetna stebla namesto plodov.
Priporoča se setev v vrstice z razmikom med rastlinami, ki se postopoma povečuje, da se omogoči oblikovanje rozete in povečanje mase korenin. Seme se seje na globino 2-3 cm.
Nega in pobiranje
Med rastjo je pomembno redno odstranjevanje plevelov in zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih. V fazi oblikovanja plodov lahko uporaba slane raztopine za namakanje izboljša vsebnost sladkorja in odvrača škodljivce. Pesa potrebuje prostor, zato je redčenje ključno za oblikovanje velikih korenin.
Pridelke je običajno pobrati jeseni, ko listi začnejo rumeneti in se sušijo. Korenine je treba pobrati previdno, da se ne poškodujejo.
Pridobivanje sladkorja doma
Korenine sladkorne pese je treba temeljito očistiti, naribati ali narezati na majhne koščke. Te koščke se kuha v vodi, da se izloči sladkor. Nastalo tekočino se nato nadalje kuha in ohlaja. Sladkor iz sladkorne pese se lahko uporablja za peko, pripravo marmelad, sirupov ali za sladkanje pijač.
Korenine lahko shranjujete v hladnem in temnem prostoru več mesecev. Za preprečevanje težav, kot je napad škodljivcev, se priporoča uporaba naravnih insekticidov in pravilna nega rastlin.
Kemična sestava in hranilna vrednost
Korenina sladkorne pese je sestavljena iz približno 75 % vode in 17,5 % sladkorja. Vsebuje vitamine PP, C, vse vitamine B ter veliko količino mineralov. Energijska vrednost na 100 g užitnega dela korenovke je 45 kcal. Sladkorna pesa je zelo produktivna, s sto kvadratnih metrov pa se lahko poberemo približno 500 kg korenin, odvisno od podnebja in pogojev gojenja.
Sorta sladkorne pese
Obstajajo različne sorte sladkorne pese, ki se razlikujejo po vsebnosti sladkorja, velikosti, obliki in teži. Ruski rejci so razvili sorte z enosemenskimi plodovi, kot so "Severnokavkaški", "Ramonskaya" in "Lgovskaya", ki imajo visoke tehnološke lastnosti, dobro odpornost na bolezni in visoke donose.