V sodobnem pravnem sistemu imata potrdilo o nekaznovanosti in razumevanje pojma pravnomočne obtožnice ključno vlogo pri uveljavljanju pravic posameznikov in delovanju pravne države. Potrdilo o nekaznovanosti je uradni dokument, ki dokazuje, ali je bila oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji ali ne. Njegova pridobitev je pogosto nujna v različnih življenjskih situacijah, od zaposlovanja do urejanja bivališča v tujini. Hkrati je za vsakega posameznika pomembno poznavanje faz kazenskega postopka, ki vodi do pravnomočne obtožnice in morebitne sodbe, saj le tako lahko učinkovito uveljavlja svoje pravice in razume svoj položaj v postopku.
Kaj je potrdilo o nekaznovanosti?
Potrdilo o nekaznovanosti je potrdilo, v katerem je zapisano, da določena oseba ni vodena v kazenski evidenci - to pomeni, da še ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje. Če pa je oseba vodena v kazenski evidenci, bodo v potrdilu zapisani podatki o dosedanjih obsodbah.
Nekaznovanost se dokazuje s potrdilom o nekaznovanosti, ki je izpis iz kazenske evidence, evidence vzgojnih ukrepov in evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Potrdilo izkazuje podatke o pravnomočnih sodbah, kot veljajo na dan izdaje potrdila.
Vrste kazenskih evidenc in postopek pridobitve potrdil
Kazenske evidence
S Pravilnikom o kazenskih evidencah (UL RS, št. 3/18) je predpisan enoten obrazec za pridobitev potrdila iz treh kazenskopravnih evidenc:
- Kazenska evidenca
- Evidenca vzgojnih ukrepov (za mladoletnike)
- Evidenca izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost: V to evidenco se vpisujejo izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 170., 171., 172., 173., 173.a, po drugem odstavku 174., po drugem odstavku 175. člena, izvršenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika.
Vsak posameznik (fizična oseba) lahko zahteva izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v vseh treh kazenskih evidencah in se nanašajo nanj. Prav tako je mogoče pridobiti izpis iz kazenske evidence za pravno osebo (gospodarska družba, zavod, društvo, organ in organizacija, ki z vpisom v register pridobi lastnost pravne osebe).
Na zahtevku je potrebno ustrezno obkrožiti tisto evidenco, iz katere zahtevamo potrdilo.
Kdo izdaja potrdilo o nekaznovanosti in kje ga dobite?
Potrdilo o nekaznovanosti ne izdajajo sodišča, temveč Ministrstvo za pravosodje. Potrdilo je možno pridobiti le na Ministrstvu za pravosodje in se izdaja le v slovenskem jeziku. Če oseba potrebuje potrdilo o nekaznovanosti za tujino, je zahtevan tudi prevod.
Postopek za pridobitev potrdila je večplasten:
- Elektronsko: Vlogo lahko oddate prek portala eUprava z uporabo digitalnega potrdila (velja samo za fizične osebe). Če zahtevek oddate prek eUprave, potrdilo o nekaznovanosti prejmete v elektronski obliki v portal eUprava v razdelek Oddane vloge.
- Po pošti: Fizična ali pravna oseba vlogo za izdajo potrdila natisne, izpolni in pošlje po pošti Ministrstvu za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.
- Osebno: Vlogo lahko oddate osebno v sprejemni pisarni Ministrstva za pravosodje od ponedeljka do petka. V ponedeljek, torek in četrtek lahko vlogo oddate med 9:00 in 15:30, v sredo med 9:00 in 16:00, v petek pa med 9:00 in 14:30.
V vlogi morate obvezno napisati, zakaj potrebujete potrdilo (npr. varstvo otrok in mladoletnikov, javno naročanje). Če potrdilo potrebujete za uporabo v tujini, to v vlogi obvezno označite; v tem primeru vam ga pošljejo v papirni obliki po pošti na vaš naslov vročanja.
Po prejemu vloge vam bo Ministrstvo za pravosodje poslalo potrdilo iz kazenske evidence po pošti na naslov, ki bo naveden v vlogi. Potrdilo o nekaznovanosti se praviloma izda še isti ali najkasneje naslednji dan po prejemu vloge. V kolikor je potrebno dodatno preverjanje, lahko traja tudi dlje. Izdaja potrdila o nekaznovanosti je brezplačna. V primeru, da je oseba zabeležena v kazenski evidenci, ji bo potrdilo v vsakem primeru vročeno osebno, skladno s 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku.
Kdaj potrebujete potrdilo o nekaznovanosti?
Potrdilo o nekaznovanosti se običajno potrebuje ob prijavi na izbrano delovno mesto. Prav tako ga boste potrebovali, če boste želeli zaprositi za stalno ali začasno bivališče v tujini.
V postopkih javnega naročanja se nekaznovanost izkazuje s potrdilom o nekaznovanosti (oziroma potrjenim ESPD obrazcem) ter soglasjem, da naročnik pridobi podatke iz kazenske evidence. V postopku prijave na razpis za delovno mesto potrdila iz kazenske evidence ni potrebno priložiti, saj zadostuje že podpisana izjava kandidata za zasedbo delovnega mesta, iz katere izhaja, da kandidat soglaša s pridobitvijo dokazil s strani delodajalca. Na podlagi take izjave bo delodajalec za izbranega kandidata sam pridobil potrebna dokazila. Le v primeru, če kandidat soglasja ne poda, mora dokazila pridobiti in predložiti sam.
Potrdila za uporabo v Evropski uniji
Uredba o javnih listinah, ki se uporablja od 16. februarja 2019, zmanjšuje birokracijo in stroške za državljane, kadar morajo v eni državi EU predložiti javno listino, izdano v drugi državi EU. Uredba tako odpravlja obveznost, da državljani predložijo prevod svoje javne listine.
Če javna listina ni v enem od uradnih jezikov države EU, ki zahteva listino, lahko državljani organe zaprosijo za večjezični standardni obrazec, ki je na voljo v vseh jezikih EU in je priloga Uredbe. Če priložite večjezični standardni obrazec javni listini, prevod praviloma ne bo potreben. Kadar državljan predloži javno listino skupaj z večjezičnim standardnim obrazcem, lahko prejemni organ prevod javne listine zahteva le v izjemnih okoliščinah.
Potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku
Pomembno je razlikovati med potrdilom o nekaznovanosti in potrdilom, da oseba ni v kazenskem postopku. Slednjega izdajajo sodišča prve stopnje (okrajna sodišča) za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti (potrdilo iz 143a. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Potrdilo je možno pridobiti v kazenski pisarni vsakega okrajnega ali okrožnega sodišča v času uradnih ur. Za pridobitev se posameznik osebno izkaže s svojim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoče nedvoumno ugotoviti njegovo istovetnost. Za pravno osebo pridobi potrdilo njen zakoniti zastopnik, ki se osebno izkaže z ustrezno listino o zakonitem zastopanju ter z njegovim veljavnim osebnim dokumentom. Obrazec za izdajo potrdila dobite na spletnih straneh sodišča ali neposredno na sodišču.
Kazenski postopek in pravnomočna obtožnica
Načelo nedolžnosti in pravnomočna sodba
V Sloveniji velja načelo, da obdolženi kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo (ne glede na poročanje s strani medijev, javno mnenje ali govorice). Kazenski postopek je sestavljen iz različnih faz, ki jih je pomembno pozorno spremljati, saj iz njih izhaja položaj posameznika in naslednji koraki v postopku.
V letu 2024 so sodišča obsodila največ fizičnih oseb za kazniva dejanja zoper premoženje (33 % pri moških, 53,5 % pri ženskah), med slednjimi so bile najpogostejše tatvine in velike tatvine.
Udeleženci v kazenskem postopku
- Osumljenec, obdolženec, obtoženec (splošni izraz: obdolženec): Oseba, ki ji je očitano kaznivo dejanje.
- Zagovornik obdolženca: Oseba, ki brani obdolženca, praviloma odvetnik.
- Oškodovanec: Oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njen zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati.
- Preiskovalni sodnik: Sodnik, ki vodi preiskavo.
- Predsednik senata: Sodnik, ki vodi postopek po obtožnici pred okrožnim sodiščem.
- Državni tožilec: Organ pregona, ki vodi predkazenski postopek in zastopa obtožnico.
Faze kazenskega postopka
1. Predkazenski postopek in preiskava
Kaznivo dejanje v ustni ali pisni obliki prijavi oškodovanec ali ga odkrije policija. Slednja tudi razišče okoliščine dejanja, pri tem pa jo v nekaterih primerih usmerja državno tožilstvo. Državni tožilec lahko na sodišče vloži zahtevo za preiskavo.
Če državni tožilec zavrže ovadbo ali obvesti oškodovanca, da ne bo vložil zahteve za preiskavo, lahko preiskavo zahteva oškodovanec kot tožilec (o čemer ga državni tožilec predhodno obvesti). Zahtevo mora vložiti pri sodišču v roku 30 dni od prejema sporočila državnega tožilca oziroma sklepa o zavrženju.
V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze. Med preiskavo preiskovalni sodnik zasliši obdolženca in ostale vpletene. Sodna preiskava je zaprta za javnost. Poleg preiskovalnega sodnika lahko vprašanja postavljata tudi odvetnik zastopnik ali državni tožilec.
Po zaključeni preiskavi sodišče državnemu tožilstvu pošlje obvestilo o končani preiskavi skupaj z zbranim gradivom. Državni tožilec preuči spis in se odloči, ali bo odstopil od pregona, zahteval dopolnitev preiskave ali pa nadaljeval kazenski pregon in na sodišče vložil obtožnico.
Best Of: Besedni obračuni & komični izpadi – Interventni razvojni zakon Tretjega bloka (29. 4. 2026)
2. Pripor
Pod določenimi pogoji se lahko osebi, za katero se sumi, da je storila kaznivo dejanje, odvzame prostost. Če se obdolženec izogiba in noče priti na obravnavo, lahko sodišče odredi tudi pripor. To pomeni, da obdolženca policija izsledi in ga izroči zavodu za prestajanje kazni zapora. Zadeve, v katerih so odrejeni pripor, hišni pripor in podobni ukrepi zoper obtoženca, se obravnavajo prednostno.
3. Postopek po vložitvi obtožnice
Če državni tožilec meni, da obstaja na podlagi zbranega gradiva dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka, vloži obtožnico. Na podlagi obtožnice sodišče začne glavni del kazenskega postopka. Državni tožilec lahko zahteva, da sodišče začne kazenski postopek tudi brez predhodno opravljene preiskave.
Če državni tožilec odstopi od pregona ali se odloči, da ne bo vložil obtožnice, lahko kazenski postopek začne oziroma nadaljuje oškodovanec kot tožilec. To mora sodišču sporočiti v roku 30 dni od prejema sporočila državnega tožilca.
Ali se bo naslednja faza odvila na okrajnem ali okrožnem sodišču, je odvisno od višine predpisane sankcije za posamezno kaznivo dejanje. Obtožnica je skupaj z gradivom preiskave po predpisanem postopku dodeljena enemu od sodnikov kazenskega oddelka in se vroči obtožencu in zagovorniku. Če zoper obtožnico ni bil vložen ugovor ali pa je bil ta zavrnjen, postane pravnomočna.
4. Predobravnavni narok
Ko postane obtožnica pravnomočna, sodnik razpiše predobravnavni narok, kjer se obtoženec pred sodiščem izjavi o krivdi. Ima dve možnosti:
- Če krivdo prizna in sodnik priznanje sprejme, se takoj opravi še narok za izrek kazenske sankcije, kjer se mu s sodbo izreče kazen.
- Če krivde ne prizna, lahko predlaga še dodatne dokaze, predlaga izločitev listin iz spisa, izločitev sodnika ali pove, ali želi, da mu sodi sodnik posameznik.
Ko je o predlogih obdolženca pravnomočno odločeno, je kazenska zadeva zrela za razpis glavne obravnave.
5. Glavna obravnava
Najpomembnejši del kazenskega postopka je glavna obravnava. Na glavni obravnavi državni tožilec predstavi obtožnico, sodnik (senat) posluša zagovor obdolženca in izvede ostale dokaze (npr. zasliši priče, pregleda fotografije, prebere mnenje izvedenca itd.). Na podlagi tega sodišče odloči o tem, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji ter drugih ukrepih. Sodnik sodbo izreče na naroku.
Sodnikova naloga je, da je nepristranski in neodvisen, da varuje pravice vseh udeleženih v postopku ter da vodi postopek na njim razumljiv način. Kadar zadeva ni prednostna, lahko zaradi reševanja zadev po vrstnem redu in obremenjenosti sodišča traja dalj časa, da zadeva pride na vrsto za razpis glavne obravnave.
Po koncu glavne obravnave in razglasitvi sodbe sodišče praviloma v roku 30 dni, v zahtevnejših zadevah pa v roku do 90 dni, izdela še pisni odpravek sodbe. Ta se vroči strankam in v njem podrobno razloži celotno kazensko zadevo (očitek obdolžencu, potek postopka, povzame dokaze in jih oceni, se opredeli do krivde, obrazloži izrečeno kazensko sankcijo in druge ukrepe).
Sodišče lahko izreče različne kazenske sankcije: zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila, pogojna obsodba, varnostni ukrepi (npr. obvezno psihiatrično zdravljenje, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja, odvzem predmetov). Na prestajanje kazni zapora vas sodišče pozove naknadno s pozivom.
V primeru obsodilne sodbe lahko sodišče o premoženjskopravnem zahtevku odloči že v kazenskem postopku. Odloči lahko v celoti, delno ali sploh ne (ko podatki postopka ne dajejo zadostne podlage za odločitev sodišča). Če sodišče premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca ugodi le delno ali mu ne ugodi, ga s preostankom zahtevka oz. s celotnim zahtevkom napoti na pravdo (to pomeni, da mora oškodovanec vložiti tožbo - pravdni postopek, v katerem zahteva plačilo škode itd.).
6. Pritožbeni postopek
Če kot stranka niste zadovoljni s sodbo (menite, da sodišče ni prav odločilo), imate možnost pritožbe. V določenih primerih lahko pritožbo vloži tudi oškodovanec. O pritožbi odloča višje sodišče, kjer o pritožbi vedno odloča senat treh sodnikov.
Če je izrečena zgolj pogojna obsodba ali denarna kazen, je treba pritožbo napovedati v roku 8 dni od razglasitve sodbe (na obravnavi povejte, da v tej zadevi napovedujete pritožbo, ali to pisno sporočite na naslov sodišča). Nato sodišče izdela pisno sodbo s celotno obrazložitvijo in jo vroči strankam. Od takrat teče 30-dnevni rok za vložitev pritožbe.
Ko višje sodišče odloči o pritožbi, sodbo pošlje okrožnemu sodišču in to jo vroči strankam. Sodba v tej kazenski zadevi postane pravnomočna, ko jo prejme okrožno sodišče.
Kako začeti postopek, če ste oškodovanec
Če ste bili žrtev kaznivega dejanja, lahko vložite kazensko ovadbo na policijo oziroma državno tožilstvo. Od državnega tožilca oziroma sodišča boste prejemali pisanja, ki se nanašajo na vašo zadevo oziroma so pomembna za vaš položaj v postopku. Če se državni tožilec ne odloči za kazenski pregon, lahko vložite obtožbo kot tožilec. V takih primerih je smiselno, da oškodovanci poiščejo strokovno pomoč.
Pravni nasveti in brezplačna pravna pomoč
Sodišče vam lahko daje informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli prepričati sodišče). V primeru, ko sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet ali pomoč v konkretnem primeru, je dobro, da poiščete odvetnika. Odvetniku zaupajte vse o svoji zadevi, prav tako ga izprašajte o predvidenem poteku, morebitni sodni praksi in primerljivih zadevah, predvidenih stroških postopka ter možnostih za uspeh. Odvetnika ali drugega pooblaščenca lahko poiščete pred postopkom, pa tudi med samim postopkom.
Če stranki materialni položaj ne omogoča, da bi pokrila sodne stroške ter stroške odvetnika, ji sodišče pomaga urediti brezplačno pravno pomoč.
Priprava na obravnavo in protokol na sodišču
Kako se pripraviti na obravnavo
Ko dobite vabilo s sodišča, se nanj odzovite, saj sodišče potrebuje vašo udeležbo v postopku, da bi ga lahko uspešno izpeljalo. Na narok pridite pravočasno in primerno oblečeni. Ob prihodu na sodišče na dan obravnave imejte s seboj vabilo. Pri glavnem vhodu morate najprej opraviti varnostni pregled. Nato se odpravite pred razpravno dvorano, kjer počakate, da zapisnikar najavi začetek naroka v vaši zadevi in vas povabi v dvorano.
Če imate opravičljiv razlog, da na narok ne pridete (npr. nenadoma hudo zbolite ali se poškodujete), morate to takoj sporočiti sodišču, najbolje po telefonu.
Kako se pripraviti kot priča ali oškodovanec
Če ste vabljeni kot priča, si osvežite spomin na obravnavane dogodke in pripravite morebitno dokumentacijo. Če ste hkrati tudi oškodovanec, razmislite, ali boste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek zoper obdolženega (npr. telesno poškodovani zahteva odškodnino, okradeni zahteva vrnitev ukradenega oziroma odškodnino). Če ga boste, pripravite potrebne podatke, da boste lahko določno navedli in utemeljili zahteve.
Pozorno poslušajte pravne pouke, ki vam jih bo povedal sodnik, in mu odkrito povejte, če česa ne razumete. Med pričanjem ste dolžni govoriti resnico in ničesar zamolčati, saj je krivo pričanje kaznivo dejanje. Ste vedeli, da lahko sodišču kot stranka predlagate, da pridobi informacije ali listine, ki jih sami niste uspeli pridobiti?
Protokol na sodišču
Obravnavo vodi sodnik, ki je oblečen v službeno oblačilo - črno togo. Poleg sodnika sedita v razpravni dvorani še sodnika porotnika (brez posebnega službenega oblačila) ter sodni zapisnikar, ki piše zapisnik o obravnavi. Toga je posebno vrhnje oblačilo in je naslednjih barv: za sodnika črne, za odvetnika vijolične, za državnega tožilca sive in za državnega odvetnika zelene barve.
Za obisk sodišča se primerno oblecite in uredite. Do sodnika, sodnega osebja in ostalih udeležencev postopka se vedite primerno in upoštevajte bonton. Državni tožilec sedi na levi strani sodnika, obdolženec z morebitnim zagovornikom pa na desni strani. Kadar je obdolženec priveden iz zavoda za prestajanje kazni zapora, bosta ob njem eden ali dva pravosodna policista.
Postopek se začne z ugotavljanjem navzočnosti, predstavitvijo senata, preverjanjem osebnih podatkov in pravnimi pouki obdolžencu. Sledijo predstavitev obtožnice in ugovori pravne narave zoper njo, ki jih lahko imata obdolženec in zagovornik. Nato ima obdolženi možnost zagovora. Sledi dokazni postopek, to je faza, v kateri pristopajo pred senat oškodovanec, priče in izvedenci in se berejo listine. Pred koncem dokaznega postopka lahko državni tožilec še spremeni obtožnico.
Ko je dokazni postopek končan, sledi beseda strank. V njej državni tožilec, lahko pa tudi oškodovanec (čeprav ni stranka), zagovornik in na koncu obdolženec podajo svojo oceno dokazov in predlagajo senatu, kakšno odločitev naj sprejme. Senat se nato umakne na posvetovanje. Odloči tudi, kdaj bo razglasitev sodbe. Tedaj se pred razpravno dvorano spet zberejo stranke, lahko pa tudi javnost, ki jo zadeva zanima, in počakajo, da sodna zapisnikarica okliče zadevo. Nato predsednik senata stoje prebere izrek sodbe, ostali pa ga prav tako stoje molče poslušajo. Pri kazenski sankciji senat ni vezan na predloge strank.
Evidenca pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških in kazenskih točk
V določenih postopkih mora posameznik pri uveljavljanju svojih pravic priložiti tudi potrdilo iz evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških. Ministrstvo za pravosodje je upravljavec evidence pravnomočnih sodb, ki se upravlja za vse pravne in fizične osebe, ki jim je sodišče pravnomočno izreklo sankcijo za prekršek. Ministrstvo ne izdaja potrdil o prekrških, ki so jih pravnomočno izrekli drugi prekrškovni organi.
Podatki, vpisani v to evidenco, se lahko dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se nanašajo. Drugim uporabnikom se podatki iz teh evidenc dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za njihovo uporabo upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Zahteva za pridobitev podatkov iz evidence pravnomočnih sodb se vloži na obrazcih, ki so priloga Pravilnika o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi.
Vpis podatkov v evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških se opravi na podlagi podatkov iz pravnomočnih sodnih odločb. Ministrstvo za pravosodje izda izpis iz Skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu ali Evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka. Vlagatelj bo izpis prejel po pošti ali na svoj e-naslov. V primeru, da je oseba zabeležena v prekrškovnih evidencah, ji bo izpis vročen osebno, skladno s 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku.
Izbris kazenskih točk v cestnem prometu
Na podlagi 4. odstavka 207. člena Zakona o prekrških kazenske točke v cestnem prometu iz evidence izbrišejo po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. To velja, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, oziroma če v zakonsko določenem roku ni bila izdana odločba. Za storilca, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se kazenske točke izbrišejo skladno s 5. odstavkom 207. člena Zakona o prekrških.