V podjetniškem okolju so povezane osebe pogosto sestavni del vsakdanjega poslovanja. Gre lahko za družinske člane, povezana podjetja ali druga pravna in fizična razmerja, ki vplivajo na poslovne odločitve in pogoje sodelovanja. Razumevanje koncepta povezanih oseb je ključnega pomena, saj zakonodaja na tem področju uvaja posebne omejitve, pravila in zahteve za transparentnost, predvsem zaradi davčnih in korporacijskih implikacij.
Kaj so Povezane Osebe?
Kot povezane osebe podjetja razumemo fizične ali pravne osebe, med katerimi obstaja neposreden ali posreden vpliv na sprejemanje poslovnih odločitev. Definicije se lahko razlikujejo glede na specifični zakon (npr. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ali Zakon o dohodnini (ZDoh-2)), vendar je skupna nit sposobnost obvladovanja ali vplivanja na poslovanje.
Opredelitev povezanosti
Povezanost se določa na več načinov, vključno z:
- Kapitalska udeležba: Oseba, ki ima v posesti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, obvladuje drugo pravno osebo. Ta prag je pogosto uporabljen tako v slovenskem kot evropskem pravnem redu, vključno z davčno zakonodajo.
- Obvladovanje na podlagi pogodbe: Pomembno je tudi obvladovanje preko podjetniških pogodb, ne le kapitalske povezanosti.
- Družinska povezanost: Pri fizičnih osebah se povezanost pogosto določa na podlagi družinskih razmerij.
Pravni Vidik Poslovanja s Povezanimi Osebami
Obvladovanje in Podjetniške Pogodbe
Povezane osebe so osebe, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na poslovanje druge osebe, kar imenujemo obvladovanje. V skladu s slovenskim in evropskim pravnim redom se pravilo, da oseba, ki ima v posesti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, obvladuje drugo pravno osebo. Zakon o prevzemih določa prevzemni prag kot 25-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Poleg kapitalske povezanosti in obvladovanja na podlagi glasovalnih pravic pa je pomembno tudi obvladovanje preko podjetniških pogodb. Med temeljne podjetniške pogodbe se po 533. členu ZGD-1 štejejo:
- pogodba o obvladovanju, s katero družba podredi vodenje drugi družbi;
- pogodba o prenosu dobička, s katero se družba obveže, da bo svoj celotni dobiček prenesla na drugo družbo;
- druge podjetniške pogodbe v skladu s 534. členom ZGD-1.
Nasprotje Interesov po ZGD-1
V 38.a členu ZGD-1 je urejeno vprašanje odprave nasprotja interesov, do katerih prihaja ali bi lahko prišlo pri poslovanju med povezanimi osebam. Tovrstni povezanosti se v družinskih podjetjih ni mogoče izogniti.
Na obstoj nasprotja interesov mora biti pozoren član organov vodenja ali nadzora, prokurist in izvršni direktor v delniški družbi, poslovodja v d.o.o., član nadzornega sveta ter prokurist d.o.o. Navedene osebe se morajo nasprotju interesov izogibati. V primeru, da nasprotje interesov nastopi, so zgoraj navedene osebe dolžne v najkrajšem času, najkasneje pa v roku treh delovnih dni na pisen način obvestiti organ, v katerem nastopajo v eni od omenjenih funkcij, ali nadzorni svet.
Zakon za potrebe obstoja in izogibanja nasprotja interesov določa zgoraj navedene vodstvene osebe ter družinske člane teh oseb kot nosilce interesov, ki so v nasprotju z interesi gospodarske družbe.
Izvršni direktor, prokurist ali poslovodstvo delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo lahko sklepa pravne posle, pri katerih obstaja konflikt interesov, le, če s takim poslom soglaša upravni odbor ali nadzorni svet družbe. To velja za posle, ki se sklepajo z družbami, v katerih ima taka oseba ali član družine take osebe kvalificiran kapitalski delež (tj. vsaj desetino upravljavskih pravic ali pravico do udeležbe na dobičku).
Pravne posledice in odgovornost
Na obstoj pogojev, ki določajo nasprotje interesov, so vezane pravne posledice. Pri odločanju o soglasju k pravnemu poslu ne sme sodelovati član organa, ki odloča o soglasju, če je tudi sam ali njegov družinski član družbenik ali če je udeležen na dobičku družbe, s katero bo prišlo do sklenitve posla.
Skladno z 8. odstavkom 38.a člena ZGD-1 morebitno soglasje skupščine k sklenitvi posameznega posla v primeru obstoja nasprotja interesov ne izključuje odškodninske odgovornosti poslovodstva. Sankcija, ki nastopi v primeru, ko potrebno soglasje nadzornega sveta, upravnega odbora ali skupščine ni dano, je skladno z 9. odstavkom 38.a člena ZGD-1 ničnost sklenjenega pravnega posla, saj je bil sklenjen v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Izjeme pri nasprotju interesov
K splošnim določbam, ki urejajo vprašanje sklepanja poslov med povezanimi osebami, so določene izjeme oziroma možnost drugačnega urejanja. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi strožje pogoje za sklenitev pravnega posla v primerih, ko obstaja nasprotje interesov. Hkrati so določene tudi izjeme, kjer se določbe 38.a člena ZGD-1 ne uporabljajo, da omejitve ne bi bile nesorazmerno omejujoče:
- V primerih delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, če je v taki družbi imetnik deleža v višini najmanj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali član njegove družine. Ta izjema je bila uvedena z novelo ZGD-1G za reševanje težav v družinskih podjetjih, kjer je bilo po sprejetju ZGD-1D težko doseči soglasje, saj nihče od družbenikov o soglasju ni smel glasovati. S tem je zakonodajalec implicitno postavil kriterij za družinsko podjetje: podjetje, v katerem so ožji družinski člani skupaj imetniki deležev v višini vsaj treh četrtin osnovnega kapitala.
- Za primere, ko posamezni pravni posel vrednostno ne presega 2.000,00 EUR brez vključenega davka na dodano vrednost. Ta izjema velja le, ko vrednost vseh pravnih poslov z družbo ali pravno osebo v tekočem letu ne presega 24.000 EUR brez davka na dodano vrednost.
Računovodski Vidik: Skupina Podjetij in Konsolidacija
Slovenski računovodski standardi (SRS) ne govorijo neposredno o "povezanih osebah", pač pa o skupini podjetij, ki predstavlja gospodarsko enoto, čeprav ni samostojna nosilka pravic in dolžnosti. V skupinskih računovodskih izkazih je skupina predstavljena, kot da bi šlo za eno samo podjetje.
Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi posamičnih računovodskih izkazov uskupinjenih podjetij z ustreznimi uskupinjevalnimi (konsolidacijskimi) popravki, ki pa niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih uskupinjenih podjetij. Skupino sestavljajo:
- obvladujoče podjetje;
- podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu;
- podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov.
Obvladovanje je zmožnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Odvisno podjetje je podjetje, ki ga obvladuje drugo obvladujoče podjetje. Za takšno skupino sestavlja obvladujoče podjetje skupinske računovodske izkaze.
Davčni Vidik: Transferne Cene in Optimizacija Obdavčitve
Zakaj so povezane osebe pomembne v davčnem smislu?
Podjetja, ki so povezane osebe, pogosto ne poslujejo po načelih tržnega gospodarstva, saj zasledujejo določene druge poslovne interese, med katerimi je najpomembnejši doseči največji možni dobiček skupine podjetij kot celote. Za dosego tega cilja je potrebna tudi optimizacija poslovanja z davčnega vidika, kar podjetja dosegajo s prelivanjem dobičkov v države, kjer so manj obdavčeni. Davčni predpisi zato posebej obravnavajo povezane osebe, da bi preprečili izgubo davčnih prihodkov.
Osnovna ideja določb o povezanih osebah v davčni zakonodaji je torej v obdavčitvi dobička, kot bi bil dosežen, če ne bi šlo za povezane osebe (princip neodvisnosti). To področje postaja vedno bolj pomembno in je predmet revizij davčnih organov.
Različna Pravila za Rezidente in Nerezidente
Pri obravnavi povezanih oseb ne veljajo enaka pravila, ko gre za povezavo med rezidenti in nerezidenti ali samo med rezidenti. Za poslovanje med povezanimi osebami rezidenti so določena manj stroga pravila, ker z vidika države ne gre vedno za manj plačanega davka. Če sta namreč v Sloveniji dve pravni osebi povezani in obe plačujeta davek po isti stopnji, ni vedno potrebno ugotavljati transfernih cen, saj ni vpliva na višino davka. Analize medsebojnih transakcij z vidika transfernih cen je namreč potrebno izvesti zgolj v primeru, ko je ena od njih v ugodnejšem davčnem položaju (npr. uveljavlja davčne olajšave, izkazuje davčno izgubo ipd.).
Smernice OECD in Slovenska Zakonodaja
Ker je pomembno, da so pravila za določanje transfernih cen čim bolj poenotena med državami, je Organizacija za sodelovanje in razvoj (OECD) izdala Smernice za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Te smernice je v svojo davčno zakonodajo vključila tudi Slovenija. Uporabljajo se različne metode vrednotenja cen za povezane osebe, med drugim metoda primerljivih prostih cen, metoda pre-prodajnih cen, metoda dodatka na stroške, metoda porazdelitve dobička ali metoda stopnje čistega dobička.
Opredelitev Povezanih Oseb po ZDDPO-2 (za pravne osebe)
Za povezani osebi se v skladu s 16. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec, če:
- Zavezanec (slovenska pravna oseba):
- ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v tuji osebi, ali
- obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe, ali
- se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
Primer neposredne povezave: Slovenska družba ima v lasti 50 % družbe na Hrvaškem. Ker kapitalska povezava znaša več kot 25 %, sta družbi neposredno kapitalsko povezani.
Primer posredne povezave: Slovenska družba ima v lasti 50 % družbe na Hrvaškem, družba na Hrvaškem pa ima v lasti 100 % družbe na Madžarskem. Povezani osebi sta tudi slovenska in madžarska družba. Če bi imela Hrvaška družba v lasti le 30 % družbe na Madžarskem, se slovenska in madžarska družba ne bi šteli za povezani družbi, ker bi znašala posredna povezava le 15 %.
- Tuja oseba:
- ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu, ali
- obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe, ali
- se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
- Ista oseba (pravna ali fizična):
- ima hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih, ali
- ju obvladuje na podlagi pogodbe, ali
- se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
Primer kapitalske povezave: Ista fizična oseba ima v 25 % lasti družbo v Avstriji in v 100 % lasti družbo v Sloveniji. Družbi sta povezani.
Primer povezave v upravljanju: Ista fizična oseba je direktor družbe v Avstriji in družbe v Sloveniji (kapitalske povezave ni). Družbi sta povezani.
Opredelitev Povezanih Oseb po ZDoh-2 (za fizične osebe in s.p.)
Za potrebe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in nekaterih davčnih postopkov (npr. Priloga 16 za normirane s.p.) se kot povezana oseba šteje:
- Družinski član: zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za zakonca se šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima enake pravne posledice kot zakonska zveza, ter partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
- Katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec: To je primer, kadar ima oseba lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi.
Pomembno je poudariti, da različni zakoni in predpisi različno opredeljujejo pojem ožjega družinskega člana. Vendar, v kontekstu ZGD-1 in ZDoh-2, so te definicije specifične za vsak zakon.
Davčni Nadzor in Dokumentacija (Transferne Cene)
Davčna zakonodaja (Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 in Pravilnik o transfernih cenah) podrobneje opredeljuje, s kakšno dokumentacijo mora zavezanec razpolagati, če posluje s povezanimi osebami (t. i. Masterfile in Country specific file, elaborat transfernih cen). Nadzor nad transfernimi cenami izvaja Generalni davčni urad.
Kadar povezane osebe med seboj sklepajo posojila, morajo po potrebi prilagoditi davčno osnovo, če je obrestna mera višja ali nižja od tržno priznane obrestne mere. Tudi obrestna mera se šteje za transferno ceno. Pomanjkljivosti tržnih elementov v sklenjenih pogodbah lahko privedejo do tega, da davčni organ transakcijo opredeli kot transakcijo prikritega izplačila dobička, kar običajno vodi v bremenitev z davkom od dohodka iz kapitala (dohodnino) po 27,5-odstotni stopnji. Tak položaj bi nastopil le, če bi bilo dokazano, da posojilna pogodba prikriva drug pravni posel. Če ni dokazano drugače, velja, da posojilna pogodba izraža resnično voljo pogodbenih strank - torej, da bo posojilojemalec posojilodajalcu sredstva vrnil. Čim je tako, ta sredstva niso obdavčljiv dohodek.
Nadzor nad transfernimi cenami zahteva strokovno pripravo, ažurno dokumentacijo in dobro poznavanje zakonodaje. Žal (tudi vrhunsko) pripravljena dokumentacija običajno ni dovolj; ključna je ekonomska utemeljitev in skladnost s tržnimi pogoji.
Primeri ugotovitev davčnega nadzora:
- Najemnina za stanovanjsko hišo za direktorjevega sina: Davčni organ je preveril prijavo prebivališča in ugotovil, da je bil direktorjev sin prijavljen šest mesecev prej, preden je začel plačevati najemnino, zato je dodatno obračunal prihodke iz naslova najemnine.
- Obračunani potni stroški za ženo, mamo in očeta: Kljub temu, da niso bili zaposleni, so dobili izplačane potne stroške. Davčni organ je smatral ta plačila kot druge prejemke in jih obdavčil skupaj z zamudnimi obrestmi.
- Previsoka amortizacija stavb in amortizacija zemljišč.
- Uveljavljanje stroškov po računih tujih dobaviteljev: Tuji dobavitelj je davčnemu zavezancu izstavil račune za vzdrževalne storitve po pogodbi, kjer se je preverjala skladnost s tržnimi cenami.
Posebna Področja Poslovanja s Povezanimi Osebami
Posojila in Obresti med Povezanimi Osebami
Pogosto se zgodi - še posebej v fazi zagona ali rasti - da podjetje financirajo družbeniki, direktorji ali druga "povezana" podjetja. Posojilo med povezanimi osebami je lahko zelo uporabno orodje za likvidnost, investicije in stabilno poslovanje. Ključna razlika pa je v izvedbi: pogodba, številke in dokazila morajo biti skladni z logiko trga in dejanskim tveganjem. V nasprotnem primeru se poveča možnost nadzora in posledično popravkov.
Posebna pravila so zapisana tudi za obresti na dana posojila povezanim osebam. Pri izplačilih dohodkov med povezanimi osebam se kot podlaga za ugotovitev višine davčne osnove uporabljajo primerljive tržne cene. Za to obstaja Pravilnik o priznani obrestni meri, na podlagi katere se izračuna stopnja obrestne mere ob času odobritve posojila. Obrestna mera je sicer lahko nižja, vendar mora v tem primeru zavezanec dokazati, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu, ki ni povezana oseba.
V letu 2025 postajajo v praksi še bolj pomembna tudi pravila o omejitvi davčne priznanosti obresti, ki izhajajo iz pravil EU in smernic ATAD (Anti-Tax Avoidance Directive - direktiva proti davčnim zlorabam). Poenostavljeno: v določenih primerih so lahko davčno priznane obresti omejene (npr. v višini do 3 milijone EUR ali 30 % davčno nepriznanih obresti).
Kljub zapisanemu pa se vse obresti med povezanimi osebami ne štejejo kot odhodek. V kolikor posojila presegajo štirikratnik zneska deleža te osebe v družbi, potem obresti od presežka posojil ne znižujejo davčne osnove, od katere se plačuje davek na dobiček.
Povezane Osebe in Normirani s.p.
Normirani s.p.-ji so v zadnjih letih priljubljena oblika poslovanja zaradi enostavnega obračunavanja davkov. V določenih okoliščinah se za namene vstopa kot tudi obveznega izstopa iz sistema normiranosti k prihodkom zavezanca prištevajo tudi prihodki, ki so jih v okviru opravljanja dejavnosti ali poslovanja ustvarile povezane osebe.
Cilj preverjanja povezanosti je ugotoviti, ali je glavni namen delovanja v sistemu normiranih odhodkov doseči ugodnejšo davčno obravnavo (npr. z umetnim razdeljevanjem dejavnosti med več s.p. povezanih oseb, da bi vsak ostal pod limitom). Prihodki povezanih oseb se seštevajo le, če zavezanec ne uspe dokazati tehtnih ekonomskih razlogov za poslovanje na tak način oziroma če se izkaže, da je glavni namen ali eden od glavnih namenov za tako shemo poslovanja ugodnejša davčna obravnava.
Ob priglasitvi ugotavljanja davčne osnove po normiranih odhodkih davčnemu organu ni potrebno predložiti dokazil o ekonomski vsebini poslovanja. Dokazila se predložijo na osnovi zaprosila davčnega organa, pri čemer je dokazno breme na strani davčnega zavezanca. Zavezanci lahko dokazujejo neodvisnost poslovanja z naravo posla, zgodovino izvajanja posla, z vsebinsko razlago in obravnavo posameznih poslov, z izvorom strank, primerjanjem poslovanja in izdanih računov za opravljene storitve.
DDV in Povezane Osebe
Če podjetje proda blago ali opravi storitev povezani osebi po ceni, ki bistveno odstopa od tržne, lahko davčni organ zahteva popravek davčne osnove za DDV (po 46. členu ZDDV-1). Prav tako, če več povezanih oseb opravlja enako dejavnost, se lahko za namene vključitve v sistem DDV seštejejo njihovi prihodki, da se prepreči izogibanje obveznosti za DDV.
Poslovanje s povezanimi osebami je zakonito in pogosto nujno, vendar zahteva posebno previdnost in transparentnost. Ključno je, da podjetja poslujejo po tržnih pogojih, da imajo vso dokumentacijo urejeno in da znajo oceniti davčne posledice vsake take transakcije.
tags: #poslovanje #s #povezanimi #osebami #sir