Repa (znanstveno ime Brassica rapa) je v Sloveniji zelo priljubljena vrtnina, ki je bila v preteklosti nepogrešljiv del vsake ozimnice. Izvira iz severnega dela srednje Evrope, kjer so jo kultivirali že zelo zgodaj. Danes jo v prehrani cenimo predvsem zaradi njene vsestranskosti in bogate hranilne vrednosti.
Značilnosti in sorte
Repa ima modro sive liste, ki objemajo steblo, ter rumene cvetove v rahlih grozdih. Njen koren je lahko podolgovate ali okrogle oblike, meso pa je značilno vlaknasto z prijetnim, ostro sladkastim okusom. Gojijo jo v več barvnih odtenkih: belih, rumenih in svetlo rjavih.
Najpomembnejši vrsti sta poletna in strniščna repa. Ime »strniščna« je dobila po tem, ker se seje po žetvi žita v preorano strnišče. V Sloveniji sta najbolj znani tradicionalna sorta »kranjska okrogla« in avtohtona »kranjska podolgovata« repa.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Repa je bogat vir balastnih snovi, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Vsebuje pomembne elemente v sledeh, kot so natrij, kalij, fosfor, magnezij in železo, ter vitamine B1, B2, C in folno kislino. Kot vir antioksidantov naj bi zavirala procese staranja in preprečevala nekatere kronične bolezni.
Zaradi svojih sestavin repa:
- pospešuje prebavo,
- deluje kot močan diuretik,
- je priporočljiva za zdravljenje bronhitisa, kašlja in angine,
- pomaga pri lajšanju ekcemov in aken,
- koristi pri obolenjih prostate.
Pogoji za uspešno gojenje
Setev in prostor
Za setev repe je najbolj primeren čas v juliju in avgustu, nekateri pa jo sejejo že v juniju. Sejemo jo na prosta mesta na vrtu, pogosto za zgodnjim krompirjem. Ker ima krajšo vegetacijo, jo lahko sejemo kasneje kot kolerabo. Priporočljiva dolžina setve za enega družinskega člana je približno 1,5 metra.
Repa zahteva kompaktnejšo, rodovitno in stalno vlažno zemljo. Ne mara zastajanja vode, zato je ne sejemo v težka tla. Ker spada med kapusnice, je treba paziti na kolobarjenje, da preprečimo golšavost kapusnic, ki se pojavlja v kislih tleh.
Nega in dobri sosedje
Zemlja se ne sme nikoli izsušiti, zato repo redno zalivamo in okopavamo. V vročem poletju je priporočljivo namakanje enkrat tedensko. Repa ne potrebuje dodatnega gnojenja z organskimi gnojili, če je na gredici predhodno uspeval krompir, saj je v tleh ostalo dovolj hranil.
Dobri sosedje repe v vrtu so:
- Ognjič in žametnica
- Grah in fižol
- Špinača in solata
Škodljivci in bolezni
Na mladih rastlinah pogosto opazimo bolhača, na listih pa se lahko pojavijo tudi gosenice metuljev. Za zatiranje gosenic se lahko uporabljajo različna sredstva, kot so Coragen, Decis 100 EC, Karate Zeon 5 CS ali biološki Lepinox Plus. Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev je nujno dosledno upoštevanje navodil in opozoril za varovanje okolja, saj so nekatera sredstva nevarna za čebele.
Spravilo in shranjevanje
Repa raste še pri temperaturah nekaj nad ničlo, zato je ne pulimo prehitro. S spravilom pričnemo v novembru. Shranjujemo jo v vlažnih in hladnih kleteh, zasipnicah ali pesku. Če nekaj korenov posadimo v lonce za siljenje, lahko v zimskem času uporabljamo tudi mlade liste.
Najpogostejši način priprave v Sloveniji je kisla repa:
- Repo očistimo, olupimo in naribamo.
- Plasti naribane repe zlagamo v posode in vsako posujemo z 1-2 % soli.
- Vsako plast dobro potlačimo, da se na površini pojavi voda.
- Posodo obtežimo in pustimo nekaj tednov, da se repa skisala.