Dežela polnočnega sonca, starih Vikingov, mogočnih gora in fjordov, a tudi pokrajina impozantnih mostov in slikovitih ribiških vasic, vabi popotnike k raziskovanju. O otokih za polarnim krogom se govori kot o najlepših otokih Norveške, o mestu, kjer so zbrani vsi naravni zakladi in kontrasti te nordijske dežele. Od morja se na eni strani dvigujejo ogromni skalni vrhovi, kousek naprej pa se razprostirajo bele peščene plaže. Na vrhovih gora lahko tudi poleti opazujemo snežno odejo, medtem ko v širokih dolinah nabiramo zoreče maline. Slapovi in reke se spuščajo z gora v fjorde, ki se globoko zajedajo v kopno in so obdani z barvitimi hišami in ribiškimi čolni.
Norveška in Islandija sta kraji, kjer zima igra glavno vlogo, narava je še vedno divja in čudovita, ljudi pa je minimalno. Če vas ob omembi besede Norveška zazebe, je čas, da se znebite predsodkov.
Polarni krog: Geografija in pojavi
Definicija in lokacija
Polarni krog je geografska vzporednica, katere lega je določena z naklonom zemeljske osi. Kotna razdalja polarnega kroga od pola je enaka naklonu zemeljske osi. Ker se naklon zemeljske osi spreminja v razponu od 21,8° do 24,4° (po drugih virih 22,1° do 24,5° ali 21,5° do 24,5°), se spreminja tudi lega polarnega kroga. Konec leta 2022 sta bila polarna kroga na 66°33′49″ severne in južne zemljepisne širine. Splošneje je polarni krog zamišljena krožnica na površini nebesnega telesa, katere koordinata je enaka kotu, ki ga tvori os vrtenja telesa z ravnino ekliptike, z drugimi besedami 90° minus kotna inklinacija telesa.
Polarni dan in polarna noč
Za polarnim krogom vsaj en dan pozimi sonce ne vzide nad obzorje (nastopi tako imenovana polarna noč) in vsaj en dan poleti ne zaide pod obzorje (polarni dan). To pa bi veljalo le, če ne bi bilo atmosferske refrakcije in če bi bilo Sonce velikosti točke. Južni polarni krog tako doživlja obdobje 24-urnega dnevnega svetlobe vsaj enkrat letno. Razlog za ta pojav je, da je zemeljska os nagnjena za 23,5 stopinje.
Dinamika in obseg
Severni polarni krog in Južni polarni krog sta dve ključni geografski točki. Naklon zemeljske osi je pod vplivom Sonca, Lune in drugih planetov Sončnega sistema. V ciklu dolžine 40.000 let se lega severnega polarnega kroga premika na sever in jug v pasu širine 180 km, v ciklu dolžine 18,6 leta pa se premika tudi v pasu širine 570 m. Za geodetsko zemljepisno širino φ = 66,5636° (66°33′48.96″, okoli leta 1872) in Besselov elipsoid 1841 je dolžina severnega polarnega kroga približno 15.997 km, za World Geodetic System 1984 (WGS84) pa približno 15.998 km.
Arktida in demografija
Severni polarni krog se včasih šteje za mejo Arktide (medtem ko se za mejo Antarktike šteje že 60. vzporednica južne zemljepisne širine). Za polarnim krogom se nahaja skoraj celotni Arktični ocean. Od kopnega sem spada večina Grenlandije in Kanadskega arktičnega otočja, Svalbard ter praktično celotna severna obala Rusije (oziroma Azije). Za severnim polarnim krogom živi približno milijon prebivalcev (od tega približno polovica na polotoku Kola). Največja mesta so Murmansk z 325.000 prebivalci, Norilsk s 135.000 prebivalci in Vorkuta s približno 70.000 prebivalci, vsa ležijo v Rusiji. V norveškem Tromsøju živi 62.000 ljudi, v finskem Rovaniemiju, ki pa leži nekaj kilometrov južneje od polarnega kroga, približno 58.000 ljudi. Edino finsko mesto za polarnim krogom je Kemijärvi (7.000 prebivalcev), največje naselje pa je Sodankylä (8.000). Na Grenlandiji leži za krogom Sisimiut s približno 5.500 prebivalci, ki je največje mesto za polarnim krogom v Severni Ameriki.
Islandija: Dežela ledu in ognja
Podnebje in narava
Čeprav se otok imenuje Islandija (kar dobesedno pomeni "dežela ledu"), je v resnici z ledom pokrito le 10 % njegove površine. Kljub bližini polarnega kroga ima Islandija na svojem južnem koncu presenetljivo mile zime, zahvaljujoč Severnoatlantskemu in Irmingerjevemu toku. Temperature na južnem koncu se pozimi gibljejo okoli 0 °C.
Živalstvo in ekosistem
Arktične lisice so edini avtohtoni sesalci na Islandiji, vsi ostali sesalci so na otok prišli šele s prihodom ljudi. Morja pa so polna življenja, zato ribolov igra pomembno vlogo v islandskem gospodarstvu. Te ribe so del prehranjevalne verige, ki hrani lokalne navadne in sive tjulnje ter kite.
Potovanje in doživetja na polarnih območjih
Kolesarjenje in raziskovanje severne Norveške
Med kolesarjenjem po Norveški se prevozite po cestah in utrjenih poteh, dnevno med 50 in 90 km. Večina etap poteka po ravnem terenu z minimalnim višinskim razliko, zato kljub daljšim razdaljam niso preveč zahtevne. Poleg naravnih zakladov obiskujete številne ribiške vasice. Spuščate se naprej proti severu ob reki lososov Namsen, mimo slapa Laksforsen. Na 66°33 ́ severne širine prečkate zamišljeno črto polarnega kroga - Polarsirkelen.
Kolesarjenje po Norveški vključuje tudi raziskovanje drugega največjega otoka Norveške - Senje. S trajektom se premestite na otočje Vesteråly, kjer kolesarite po otokih Andøya, Hinnøya in Langøya. Kolesarite tudi po otočju Lofoti, prečkate otoke Austvågøya (mestece Kabelvåg, muzej Lofotov, ribiški muzej), Vestvågøya, Flakstadøya in Moskenesøya (vas Nusfjord). Obiskate tudi vikinški muzej Lofotr. Na povratni poti proti jugu obiščete kraljevo mesto Trondheim in glavno mesto Norveškega kraljestva - Oslo.
Verjemite navdušenju! Norveška najboljša kolesarska pot
Prečkanje Antarktičnega kroga
Podajte se v svet ledenih velikanov, neskončnega belega tišja in fascinantne divjine. "Crossing the Circle: Southern Expedition" je vrhunska odprava, namenjena tistim, ki želijo spoznati Antarktiko v vsej njeni lepoti - in še dlje. Med to odpravo boste imeli priložnost prečkati južni polarni krog, območje, kamor se poda le peščica pogumnih popotnikov. Antarktični krog se nahaja med južno zmerno cono in Antarktiko. Ekspedicijsko križarjenje do antarktičnega kroga popeljale popotnike južno od ekvatorja na koordinate 66°33′45,9″. Vstopite v svet ledene divjine, ki vabi k pustolovščinam, spoznavanju narave in fotografiranju. Vaša baza bo udobna ekspedicijska ladja, ki ponuja varnost, udobje in kakovostno opremo za raziskovanje ter sprostitev.
Glede na velikost polarnega kroga se povprečne vremenske razmere lahko precej razlikujejo. Večina ekspedicijskih plovb, ki se premikajo v bližini Antarktičnega kroga, se ustavi na otoku Detaille. V tej regiji je lahko topleje, kot bi si mnogi popotniki predstavljali. Na primer, oktobra se temperatura običajno giblje od -7 do 0 stopinj Celzija. Južno od Lemairejevega kanala antarktično podnebje prehaja v zmerno antarktično. Posledica je redkejša vegetacija in antarktične vrste živali, kot so kapičarji in cesarski pingvini, ki tu nadomeščajo svoje sorodnike oslove in činstrap pingvine iz zmernejših antarktičnih območij.
Splošne informacije o namestitvi
Namestitev je pogosto urejena v udobnih kočah, običajno s štirimi ali več ležišči, opremljenimi z mizo s stoli, hladilnikom, kuhalnikom in možnostjo ogrevanja. Lastna spalna vreča je nujna. V teh regijah lahko pogosto najdete možnosti za nakup lokalnih živil skoraj vsak dan.