Francija je dežela izjemne geografske in kulturne raznolikosti, ki se odraža v njenih številnih regijah. Medtem ko so nekatere bolj znane po svojih obalah ali gorskih vrhovih, se vzhodno od Pariza razprostirajo pokrajine z bogato zgodovino, edinstvenim podnebjem in prepoznavno kulinarično dediščino.
Administrativna preureditev Francije
Francija je država z bogato zgodovino in raznolikimi regijami, ki so se skozi čas spreminjale. Do leta 2015 je bilo v metropolitanski Franciji 22 regij. Leta 2014 je francoski parlament sprejel zakon o zmanjšanju števila metropolitanskih regij na 13 s 1. januarjem 2016. Zakon je dal vmesna imena za večino novih regij, tako da je združil imena nekdanjih regij. Stalna imena so novi regionalni sveti predlagali do 1. julija 2016, nova imena pa je Conseil d'État potrdil do 30. septembra 2016.
Regije so nadalje razdeljene v 101 departma, ki so oštevilčeni predvsem po abecedi. Regije, departmaji in občine so teritorialne skupnosti, kar pomeni, da imajo lokalne skupščine kot tudi izvršilno oblast. Izraz regija je bil uradno ustanovljen z zakonom o decentralizaciji (2. marec 1982), ki je regijam podelil tudi njihov pravni status. Prve neposredne volitve za regionalne predstavnike so bile 16. marca 1986.
Regije nimajo ločenih zakonodajnih pooblastil in zato ne morejo napisati svojega zakona. Odmerjajo svoje davke in v zameno prejemajo manjši del proračuna od centralne vlade, ki jim daje del davkov, ki jih pobira. Regije imajo precejšnjo diskrecijsko moč pri porabi infrastrukture, na primer za izobraževanje, javni prevoz, univerze in raziskave ter za pomoč lastnikom podjetij.
Regija Île-de-France, v kateri leži Pariz, predstavlja kulturno in politično srce Francije. Vzhodno od nje se razprostirajo druge pomembne regije, ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.
Geografske značilnosti vzhodne Francije
Celinska Francija na severovzhodu meji na Belgijo, Luksemburg in Nemčijo, vzhodno od nje leži Švica, jugovzhodno pa Italija. Pretežni del Francije tvorijo vzpetine in gore, le na severu in zahodu je pokrajina bolj ravninska ali rahlo vzvalovana.
Francija leži skoraj popolnoma v zmernem podnebnem pasu, le jugovzhod je že podvržen vplivu Sredozemlja. Gledano skupaj je francosko podnebje skoraj povsod relativno milo. Povprečna letna temperatura se giblje med 10 °C (sever, Lorena, Jura) in 16 °C (sredozemska obala).
Kar zadeva padavine, so v Pariški kotlini in delu sredozemske obale te vrednosti nižje, najbolj suh kraj pa je Colmar v Alzaciji. Drugače se vrednosti v večjem delu gibljejo med 700 in 1000 mm. Na zahodni strani gora so te vrednosti bistveno višje (nad 1500 mm v Vogezih in Švicarski Juri). Pariška kotlina, ki predstavlja zgornji osrednji del države, je sestavljena iz več plasti sedimentnih kamnin in ima plodna tla, kar je ugodno za kmetovanje. Preostala pomembna gozdnata območja so na območju Alzacije in Ardenov.
Regije vzhodno od Pariza
Veliki Vzhod (Grand Est)
Regija Veliki Vzhod (Grand Est), ki se razprostira vzhodno od Pariza vse do meje z Nemčijo in Švico, je bila prizorišče največjih bitk prve svetovne vojne, med katerimi je bila tudi bitka pri Verdunu.
V regiji lahko obiščemo Strasbourg, ki velja za evropsko prestolnico, pa tudi vinograde Šampanje in Alzacije ter hribovje Vogezi. V obdobju industrijske revolucije je bila Lorena, del današnje regije Veliki Vzhod, del nekakšnega 'atlantskega industrijskega bazena' severozahodne Evrope.
Na žalost so danes ravno take pokrajine, zaradi nazadovanja težke industrije v 20. stoletju, znane kot socialne pokrajine, ki se zaradi preveč enostranske usmerjenosti v industrijo, počasi prilagajajo novi ekonomski realnosti oz. skušajo prestrukturirati.
Bitka pri Verdunu (dokumentarni film o 1. svetovni vojni)
Burgundija-Franche-Comté
Regija Burgundija-Franche-Comté, ki leži jugovzhodno od Pariza, odlikujejo obsežni vinogradi in je tudi domovina slastnih polžev. Regijo je mogoče raziskovati po številnih kanalih, medtem ko se obiskovalci ustavljajo na gurmanskih etapah od Dijona do mesta Châlons-sur-Saône. V regiji Jura pa lahko občudujete lepoto gorskih pokrajin.
Kulinarična dediščina vzhodne Francije
Francija je tradicionalno vinska država, vendar imajo nekatere vzhodne regije tudi bogato pivsko tradicijo. Alzacija je tako vodilna pivska pokrajina, kjer je alzaško pivo, kot je na primer Kronenbourg, dobro znano. Piva, ki so tipa znanih belgijskih trapistov z visoko vsebnostjo alkohola, se tu imenujejo Biere de Garde. Ime izhaja iz dejstva, da se ta piva dolgo fermentirajo, saj francosko "garder" pomeni "čuvati" ali "ohranjati".
Francija je tudi dežela sirov, saj ponuja med 1000 in 1600 različnih vrst sirov, ki so ključni del francoske gastronomije. Vzhodne regije prispevajo k tej bogati raznolikosti s svojimi regionalnimi specialitetami.
