Zelje je priljubljena zelenjava, ki za uspešno vzgojo zahteva nekaj pozornosti in skrbi. Čeprav je manj zahtevno od paprike, je ključnega pomena, da se držimo določenih smernic, če želimo obilen pridelek zdravih in močnih glav. Prvi korak pri vzgoji sadik zelja je odločitev za pravo sorto ali hibrid glede na vaš namen in dolžino vegetacije. Ločimo sorte za svežo uporabo v solatah, za svežo uporabo in toplotno obdelavo ter za vlaganje. Primer kakovostne sorte je tudi Varaždinsko zelje, ki naredi okrogle in zbite glave.
Izbira semena in kakovosten substrat
Za uspešno vzgojo sadik zelja je ključnega pomena uporaba kakovostnega substrata in semena. Seme mora biti visoko kalivo in kakovostno. Substrat naj bo rahel, z dobrimi vodno-zračnimi karakteristikami in nevtralne pH reakcije. Dobra izbira je Biobrazdina Prst, ki je kompostna mešanica, obogatena z vermikompostom, primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. V zadnjih letih so se izkazale še boljše izkušnje z mešanico Gramoflor Biotray+ Eco-mix. Za plodovke in dognojevanje substratu primešamo tudi Vermikompost. Če zaupamo doma pridelanem kompostu, lahko uporabimo tudi tega, a ga za ta namen presejemo, da dobimo prhko in zračno teksturo. Sam substrat naj bo kvaliteten z dovolj hranili.
Vzgoja sadik zelja
Vzgoja lastnih sadik je pri sonaravnem vrtnarjenju pomembna, saj imamo le tako sami kontrolo pri rasti rastlin od semena do pridelka. Kljub temu, da zelje dobro prenaša nizke temperature, se ne smemo prenagliti s setvijo. Prezgodnja setev lahko povzroči težave, kot so podolgovate rastline, šibek razvoj in slabo razviti koren. Za uspešno rast in obilen pridelek na vrtu, potrebujemo zdrave in krepke sadike, zato so optimalni pogoji pri vzgoji sadik izjemno pomembni.
Setev in kalitev
Večino sadik najprej sejemo v sadilno posodico, imenovano kalilnik, nato pa jih prepikiramo v večje sadilne celice. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker zelje uspešno kali v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Pikiranje in utrjevanje
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo predolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Vzgoja zgodnjega zelja
Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej, torej v začetku februarja. Ko sadike vzklijejo, jih prestavimo na svetlo. Pomembno je tudi utrjevanje sadik ob topli steni ali v rastlinjaku, kar jim pomaga razviti čvrste in trpežne glave, odporne tudi proti nizkim temperaturam.
Vzgoja jesenskega zelja
Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. V tem času ni potrebno utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah. V maju in juniju pa moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat.
Presajanje sadik zelja na prosto
Pri presajanju sadik na prosto se nam ne sme muditi. Zopet upoštevamo optimalen čas, ki je primeren za presajanje in uspevanje zelenjave na prostem. Spomladi s presajanjem počakamo, da so tla dovolj topla. V mrzlih tleh nekatere rastline ne razvijejo svojih korenin, kar ima trajne posledice na kakovost rasti. Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi, kar pomeni konec marca ali v začetku aprila. Jesenske sadike zelja presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo prav tako izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov, torej približno v 30 dneh po setvi. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi.
Sadike posadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Pri jesenskem sajenju močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu - če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko.
Razdalja sajenja
- Zgodnje sorte: Spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
- Pozne sorte: Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu.
- Zelje in ohrovt: Na prosto se sadita od začetka aprila, pozne sorte se presajajo do srede julija, zgodnje sorte pa do začetka avgusta.
- Na visokih gredah sadimo čebulček za spomladansko mlado čebulo. Sadimo in sejemo enake vrtnine kot na zelenjavnem vrtu.
Kolobarjenje in sosedstvo
Zelje je zelo požrešna rastlina, zato je pridelek močno odvisen od razpoložljive hrane. Podobno velja za vse zeljnice. Pred jesenskim zeljem lahko rastejo grah, krompir, bob in zgodnje korenje. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Manjše sorte zelja na gredi istočasno kombiniramo z grahom, solato in špinačo.
Zaščita sadik zelja pred škodljivci
Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih, predvsem po presajanju, ko so rastline še pod »stresom«. Največ škode na kapusnicah pa naredijo gosenice kapusovega belina (Pieris brassicae), ki se prehranjujejo z listi. Ta metulj lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu.
Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina, saj je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. Lahko se uporabi tudi Bio plantella Thymi na osnovi timijana in brina, ki odvrača škodljivce, ali 100 % naravni sprej za rastline na podlagi timijana in brina, ki je učinkovita rešitev proti širokemu spektru rastlinskih škodljivcev.
Nadaljnja nega in gnojenje
Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal. Če za gnojenje vrta uporabljate hlevski gnoj, je treba gnojenje opraviti v jesenskem času, pred močnejšim jesenskim mrazom. Gnoj plitko vkopljemo v tla z lopato, nikoli ga ne posipamo samo po površini tal. Tako se bo do pomladi ustrezno razgradil in bil na razpolago rastlinam. Pri pripravi težjih ilovnatih tal za setev ali sajenje je dobro gredice pripraviti v začetku oktobra, da grude zimski mraz razgradi v drobno grudičasto strukturo. Tako bomo v pomladanskem času lažje opravili prve setve in sajenja. Tla lahko pripravite z Ruskimi vilami Premium, ki omogočajo pripravo tal brez »štihanja« in težkih naporov. Delo poteka 3 do 4 krat hitreje, pri delu stojimo pokončno, hrbtenica je manj obremenjena, roke delajo z manjšo silo. Pozitivno vplivamo tudi na talni živi svet in mikroorganizme. Korenine rastlin se v tako pripravljenih tleh bolje počutijo. Za odstranjevanje plevela na vrtu je zelo uporabna Nihajna motika Pepa, ki omogoča delo v pokončni drži in je 7 do 10 krat hitrejša kot z navadno motiko.
Obiranje in skladiščenje zelja
Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli. Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili, s tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža.
Nakup sadik zelja: Na kaj biti pozoren?
Ko kupujemo sadike, je treba paziti na njihovo kakovost. Kupujemo samo rastline z enakomerno temno zelenim listjem. Sadike kupujte samo tam, kjer poznate kakovost sadik, ker vemo, da so dobro vzdrževane in tudi utrjene. To pomeni, da niso ves čas rasle v toplih in vlažnih razmerah, temveč so jih počasi pripravljali na slabše in manj ugodne razmere zunaj. Če je mogoče, preverimo, kako razrasel je koreninski sistem. Rastline z dobro razvitim sistemom bodo namreč hitro pognale in začele rasti in cveteti. Bolje je, da so rastline nekoliko manjše, imajo pa dobro razvit koreninski sistem, kot da so velike, korenine pa so slabo razvite. Takšne rastline so namreč znak, da je vrtnar v želji po zaslužku rast rastlin pospeševal predvsem z dušikovimi gnojili. Te rastline imajo sicer temno zelene liste, vendar šibka stebla. Izbiramo ne preveč razvite pa tudi ne premalo razvite mladike. Dobro pregledamo listje, če ni na njem znamenj kakšnih bolezni ali škodljivcev. Tudi listje nekaterih sort zelja je lahko svetlejše, mora pa biti vse listje ene sorte enake barve, potem se lahko zanesemo, da smo kupili to, kar smo želeli.
Pomembna je tudi razlika med pikirano sadiko in ruvano sadiko: ruvana sadika je manjša od pikirane in zato obrodi od 1 do 2 tedna kasneje. Rastline, ki jih kupimo zgodaj, ne postavimo več v zaprt prostor, ne glede na to, kakšno je zunaj vreme. Najdimo zanje zaveten prostor pod balkonom ali ob steni, kjer jih ne bodo takoj dosegli veter, dež in močno sonce. Zapomnite si: visoka zračna vlaga je največja sovražnica sadik, tako kot preveč zalivanja.