Točne in natančne informacije o prisotnosti alergenih snovi v živilih so ključnega pomena za potrošnike z alergijami ali preobčutljivostmi na določene snovi. Pomanjkljiva obveščenost lahko namreč ogrozi njihovo zdravje. Alergije in preobčutljivosti na sestavine hrane lahko tudi pomembno zmanjšajo možnost izbire živil, zato je naloga vseh členov v živilski verigi, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje. Cilj zakonodaje o označevanju živil je doseči visoko raven varovanja zdravja potrošnikov in zagotovitev pravice do obveščenosti potrošnika, da se jim omogoči sprejemanje premišljenih odločitev.
Evropska zakonodaja in alergeni
Pravila označevanja alergenov v živilih so določena z evropsko zakonodajo, natančneje z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Ta uredba se je začela uporabljati 13. decembra 2014 in določa obvezno označevanje snovi, ki povzročajo alergije in preobčutljivostne reakcije. Evropski znanstveniki, ki se ukvarjajo z alergijami na hrano, pomembno prispevajo k razvoju zakonodajnih politik, povezanih z označevanjem živil.
Obvezno označevanje 14 alergenov
Trenutno morajo proizvajalci živil, ki se tržijo v Evropski uniji, skladno z evropsko zakonodajo označiti 14 alergenov. Ti zajemajo:
- Žita, ki vsebujejo gluten
- Mleko in mlečni proizvodi, ki vsebujejo laktozo
- Jajca
- Oreški (mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija, makadamija)
- Arašidi (kikiriki)
- Soja
- Ribe
- Raki
- Mehkužci
- Zelena
- Volčji bob
- Sezamovo seme
- Gorčično seme
- Sulfiti (žveplov dioksid in sulfiti v koncentracijah nad 10 mg/kg ali 10 mg/l)
Vsebnost alergenov v živilu je na označbi posebej izpostavljena, pogosto z drugačno pisavo (na primer krepko) na seznamu sestavin.
Označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih
Medtem ko je način informiranja o prisotnosti alergenov v predpakiranih živilih v zakonodaji zelo natančno opredeljen, so pristopi pri označevanju alergenov v nepredpakiranih živilih lahko precej različni. Uredba (EU) št. 1169/2011 v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku.
Nacionalne smernice in simboli
Države članice so na podlagi določb 44. člena Uredbe 1169/2004 lahko preko nacionalne zakonodaje določile način označevanja alergenov v nepredpakiranih živilih. Slovenija je pri tem upoštevala, da je pomembno zagotoviti informacijo o alergenih tako, da lahko potrošniki z alergijo ali preobčutljivostjo na hrano sprejmejo varno odločitev zase.
- Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z oblikovalsko agencijo Mixer.si pripravil enotne simbole (piktograme) za snovi, ki povzročajo alergije ali intolerance. Ti simboli so bili razviti na stroške inštituta in jih lahko podjetja prosto uporabljajo na spletnih straneh, v jedilnikih ali pri drugem označevanju živil. S tem se želi doseči poenotenje simbolov in olajšati potrošnikom prepoznavanje živil. Simboli so vključeni v Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih.
- Trgovinska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko prav tako pripravila Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, ki opredeljujejo zahteve glede zagotavljanja informacij o alergenih potrošnikom.
- Možnosti označevanja: Poleg uporabe simbolov je pomembna novost tudi možnost navajanja alergenov z enotnimi identifikacijskimi kodami, kadar navajanje alergenov neposredno ob živilu ali ob njegovi predstavitvi potrošniku ni mogoče.
Pedijatrija u Fokusu - Nutritivne alergije kod dece (Epizoda 01)
Posebnosti pri označevanju nekaterih alergenov
Posebno pozornost je treba nameniti določenim skupinam alergenov:
- Oreški: Skladno z zakonodajo so kot alergene snovi ločeno navedeni arašidi (kikiriki) in njihovi proizvodi (npr. arašidovo olje, maslo) ter oreški, in sicer mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija in makadamija. Pomembno je navesti konkretne oreške (npr. mandlji) in ne le splošne navedbe, da živilo »vsebuje oreške«. V ta namen so bili oblikovani tudi različni simboli z navedbo konkretnega oreška.
- Žita, ki vsebujejo gluten: Gluten se nahaja v različnih žitih, zlasti v pšenici (tudi piri), rži, ječmenu, ovsu ali njihovih križanih vrstah ter proizvodih iz njih, npr. kruhu, testeninah, drobtinah, tortah, piškotih, mesnih izdelkih, omakah, juhah in hrani, posipani z moko.
Označevanje alergenov v obratih javne prehrane
S 3. členom Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom je določeno, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran). Pri predstavitvi podatkov o alergenih je potrebno upoštevati določbe 13. člena Uredbe 1169/2004, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni.
Primer označevanja alergenov v jedeh je s številkami, ki se nanašajo na zgoraj omenjeni seznam ključnih alergenov. To omogoča hitro in enostavno identifikacijo potencialno problematičnih sestavin za potrošnike. Številčno označevanje pri jedi služi kot dodatna pomoč pri izbiri varne hrane.
Pomembno je poudariti, da lahko vse jedi vsebujejo sledi alergenov, tudi če niso neposredno navedeni kot sestavina, zaradi morebitnega navzkrižnega onesnaženja med pripravo ali skladiščenjem živil. Za podrobne informacije o sestavinah v posameznih jedeh je pogosto na voljo seznam sestavin na koncu menija.
Alergije in preobčutljivosti na hrano
Alergija na živilo se pojavi, kadar se imunski sistem telesa odzove na določeno živilo. Čeprav so alergijske reakcije pogosto blage (srbenje ali izpuščaj), so lahko tudi resne (bruhanje, driska, sopenje in anafilaksija). Edini način za njihovo obvladovanje je, da se izognemo živilu, ki povzroča reakcijo. Alergijske bolezni so v zadnjem času v porastu. Učinkovitega zdravila za alergijo na hrano ni, bolnikom preostane le, da se alergenom popolnoma izogibajo. Velikokrat so predvsem v predelanih živilih sestavine, ki jih potrošnik v določenem živilu niti ne pričakuje, a so lahko alergene.
O preobčutljivosti na hrano govorimo takrat, ko ljudje težko prebavljajo določene snovi, na primer gluten, in imajo težave z napihnjenostjo, krči v želodcu in drisko.
Za otroke, ki potrebujejo dietno prehrano zaradi alergij, preobčutljivosti na živila ali drugih prehranskih omejitev, se pripravljajo individualni dietni jedilniki z uporabo ustreznih alternativnih nadomestnih in dietetičnih živil, ki ne vsebujejo alergenov. Pri pripravi in razdeljevanju dietnih obrokov se upoštevajo interne smernice za preprečevanje navzkrižnega onesnaževanja živil/jedi z alergeni.
Splošno označevanje živil
Namen zakonodaje o označevanju živil je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja potrošnikov in pravico do obveščenosti, da lahko sprejemajo premišljene odločitve. V EU so pravila na področju varnosti hrane in varstva potrošnikov jasna: potrošniki morajo biti obveščeni o tem, kaj kupujejo, in vse sestavine morajo biti navedene na embalaži.
Ključne informacije na označbah živil
Z branjem označb na živilih lahko potrošnik prepozna in ustrezno izbere živila glede na svoje prehranske potrebe. Med najpomembnejše informacije na označbah živil sodijo:
- Prodajno ime živila: Omogoča prepoznavanje narave živila in njegovo razlikovanje od drugih podobnih izdelkov na tržišču.
- Seznam sestavin: Združuje informacije o vseh sestavinah, uporabljenih pri proizvodnji živila. Sestavine so vključene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi. Količina sestavin, ki so za živilo posebej značilne, je prav tako označena (npr. delež jagod v jagodnem jogurtu).
- Hranilna vrednost: Predstavljena v obliki hranilne tabele ali linearnega zapisa. Obvezni elementi so energijska vrednost ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Institut "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravil spletno orodje za izračun in označitev hranilne vrednosti predpakiranega živila.
- Rok uporabe: Na embalaži živil se uporabljata dva načina:
- Porabiti do: Označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Naveden je na hitro pokvarljivih živilih (sveže ribe, mleto meso). Po preteku tega datuma živil ne smemo uporabljati.
- Uporabno najmanj do: Označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so po tem datumu še varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko izgubljajo okus in teksturo.
- Država porekla in kraj izvora: Potrošniku je na voljo podatek glede porekla končnega izdelka, določenega po carinski zakonodaji. Evropska Komisija je 28. maja 2018 sprejela zakonodajo o pravilih glede navajanja države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila.
Jasnost in čitljivost označb
Označevanje mora biti jasno in čitljivo. Predpisana je najmanjša velikost pisave za obvezno obveščanje 1,2 milimetra. Če je največja površina paketa manjša od 80 kvadratnih centimetrov, se najmanjša velikost zmanjša na 0,9 milimetra. Označbe morajo biti v razumljivem jeziku, na opaznem mestu embalaže, tako da so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Uporaba slovenskega jezika na embalaži je v Sloveniji obvezna skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine.
Prehranske in zdravstvene trditve
Na trgu obstaja vedno večje število živil, ki so označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva interesov potrošnikov in olajšali njihovo izbiro ter preprečili zavajanje, je EU na tem področju sprejela enotno zakonodajo. Uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih ureja v EU harmonizirana Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, ki je bila sprejeta leta 2006.
- Trditev pomeni vsako sporočilo ali predstavitev (vključno s slikovno, grafično ali s simboli), s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti.
- Prehranska trditev pomeni trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in/ali hranil ali drugih snovi.
Ta uredba se uporablja za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane.