Pira, starodavna vrsta pšenice, se ponovno vrača na naše krožnike kot izjemno zdrava in vsestranska sestavina. Zaradi bogate hranilne vrednosti in enostavne priprave je pira odlična izbira tako za samostojne jedi kot tudi za okusne in hranljive priloge. Odkrijte, kako pripraviti piro in zakaj je postala nepogrešljiv del sodobne kuhinje.
Zgodovina in značilnosti pire
Pira (latinsko Triticum spelta) je stara zvrst pšenice, katere pridelovanje sega že 9.000 do 10.000 let v preteklost, omenjajo jo celo v Bibliji. Tako kot druga žita izvira iz Prednje Azije. Nemška zdravilka in zeliščarka sveta Hildegarda iz Bingna je že v 12. stoletju govorila o njenih koristnih in zdravilnih učinkih.
Edinstvenost pire med žiti
- Dvojna pleva: Od drugih pšenic jo loči njeno zrnje, ki ima dvojno plevo. Za odstranjevanje pirinih plev je potreben poseben postopek, saj se z navadnim mlatenjem to ne da uspešno opraviti. Zaradi te naravne zaščite je zrnje pire varovano pred zaščitnimi sredstvi, insekti, izpušnimi plini in drugimi »pridobitvami« civilizacije vse do predelave.
- Hranilna vrednost: Pira je eno najbolj koristnih žit. Njena biološka vrednost se kaže v večji vsebnosti esencialnih aminokislin, čeprav ji, tako kot drugim žitom, primanjkujeta predvsem triptofan in lizin. Vsebuje ogljikove hidrate, ki so pomembni za strjevanje krvi in krepijo imunski sistem, ter veliko vitaminov B-kompleksa. Prav tako ima od 10 do 12 odstotkov več proteinov kot navadna pšenica.
- Lažje prebavljiv gluten: Čeprav pira vsebuje gluten, je pirin gluten drugačen in predvsem lažje prebavljiv v primerjavi z glutenom sodobne pšenice. Pirin gluten se sorazmerno lahko razlomi med žvečenjem in se lažje pomeša z encimi v ustih, medtem ko gluten iz pšenice v prebavnem procesu pogosto oblikuje majhno žogico, ki jo encimi težje razlomijo.
Koristi za zdravje
Dieta s piro pomaga lajšati težave pri kožnih izpuščajih in nekaterih alergijah, lajša revmatične težave, primerna je za diabetike in za tiste, ki bi radi znižali maščobe v krvi. Prebavila nam bodo hvaležna za njeno navzočnost v organizmu, saj vsebuje nenasičene maščobne kisline, ki varujejo srce in ožilje. Njena sluz je odlična za razstrupljanje organizma.
Pira v kulinariki: od priloge do samostojnih jedi
Uporaba pire v kulinariki je zelo zanimiva in pestra ter daje zelo okusne rezultate. Ko piro oluščimo, lahko njena zrna kosmičimo ali meljemo v moko, zdrob in otrobe. Pirin rižek oziroma pirina kaša je oluščena in rahlo obrušena ekološka pira, ki ne potrebuje namakanja in se skuha v približno 30 minutah. Zaradi svoje vsestranskosti je pirin rižek odličen v enolončnicah, sladicah, narastkih, najpogosteje pa se pripravlja kot priloga, saj spominja na riž.
Recept: Pira z dušeno zelenjavo
Ta preprost in hranljiv recept prikazuje, kako piro pripraviti kot okusno prilogo ali lahko samostojno jed.
Sestavine (za 1 osebo):
- 60 do 70 g surove pire (ali pirinega rižka)
- 1 čebula
- 2 stroka česna
- 1 rdeča paprika
- 1 rumena paprika
- 1 por
- Olivno olje
- Sol, poper, timijan po okusu
- Svež drobnjak za posip
- Dodatno (po želji): mlada bučka, češnjevi paradižniki
Navodila za pripravo:
- Priprava pire: Piro prejšnji dan namočimo (vsaj 8 ur). Za vsako skodelico pire uporabite 5 do 6 skodelic vode. Piro stresite v vrelo osoljeno vodo in jo na zmernem ognju kuhajte 20 do 30 minut. Če uporabljate pirin rižek (oluščena in rahlo obrušena pira), namakanje ni potrebno. Kuhano piro odcedite.
- Priprava zelenjave: Čebulo sesekljamo in prepražimo na olivnem olju do zlato rjave barve. Dodamo nasekljan česen in ga prepražimo le toliko, da zadiši. Obe papriki narežemo na trakove, por pa na kolobarčke.
- Dušenje zelenjave: Zelenjavo dodamo k čebuli in česnu. Po okusu začinimo s soljo, poprom in timijanom. Dušimo, dokler zelenjava ne postekleni in se nekoliko zmehča (približno 5-7 minut).
- Združitev in dokončanje: Dušeno zelenjavo in kuhano piro zmešamo skupaj v ponvi. Vse skupaj pražimo (kuhamo) še približno 1 minuto, da se okusi povežejo in pira segreje.
- Serviranje: Ponev odstavimo s štedilnika. Tik pred serviranjem jed izdatno potresemo s sveže nasekljanim drobnjakom. Po želji lahko dodate tudi sveže narezane češnjeve paradižnike, ki se samo segrejejo v jedi.
Pire od krumpira i češnjaka s mladim lukom - Fini Recepti by Crochef
Pirina rižota (priloga ali samostojna jed)
Meta Repovž iz ekološke kmetije Repovž v Šentjanžu na Dolenjskem pripravlja tudi izjemno pirino rižoto, ki jo lahko ponudite kot samostojno jed ali kot okusno prilogo.
Priprava:
Zbrušeno in v slani vodi kuhano pirino kašo popražimo na maslu, dodamo por in bučke ter česen. Vse skupaj zalijemo z jušno osnovo in dodamo malo sladke smetane. Kot samostojno jed jo dopolnimo s popečenimi koščki govejega jezika, parmezanom in hrenom. Kot priloga je izjemno okusna brez parmezana in govejega jezika.
Druge možnosti uporabe pire
Poleg rižot in prilog lahko iz pire pripravimo tudi številne druge jedi:
- Pirina kava: Piro pražimo na ponvi brez olja, dokler zrna ne postanejo temno rjava, nato jih ohladimo in zmeljemo.
- Pira z oljkami: Kuhano piro odcedimo, dodamo oljčno kremo in razkoščičene, narezane oljke.
- Solate: Ohlajeno piro lahko zmešamo s kuhanim korenčkom, bučkami (narezanimi na drobno in na zob), rukolo ter začinimo s konopljinim oljem in limoninim sokom.
Pira in zdrav življenjski slog
Vse več ljudi se zaveda pomena raznolike in uravnotežene prehrane, pri čemer se pira uveljavlja kot ključno živilo. Je odličen nadomestek za riž, moko in krompir, še posebej za tiste, ki želijo zmanjšati vnos "praznih kalorij" ali iščejo brezmesne alternative.
Pira v postnem času in pri dietah
Pira je idealna sestavina za postne jedilnike, saj omogoča pripravo nasitnih in hranljivih obrokov brez mesa. Prav tako je primerna za brezglutensko dieto (ob zavedanju, da vsebuje gluten, a lažje prebavljivega) in za vse, ki sledijo vegetarijanski ali veganski prehrani. Zaradi svojih lastnosti je pira tudi pogosta izbira v fitnes industriji in med ljudmi, ki si želijo razstrupiti organizem.
Pira je torej več kot le žito - je starodaven dar narave, ki s svojo hranilno vrednostjo in vsestranskostjo obogati vsakodnevno prehrano in prispeva k boljšemu počutju.