Kokosova palma (lat. Cocos nucifera) je eksotična rastlina, ki je doma v tropskih državah in je za mnoge simbol tropskih počitnic, sonca, belih plaž in modrega morja. Pripada družini Arecaceae in je palma spornega izvora. Med vsemi obstoječimi palmami jih le malo uživa slavo in vizualno privlačnost Cocos nucifera. Ta palma, znana po vsem svetu zaradi svojih užitnih in osvežilnih plodov, pa tudi zaradi vitkih, pernatih listov in elegantnega debla, je pravi simbol tropskih pokrajin.
Kokosova palma ima izjemno pomembno vlogo v kulturi in gospodarstvu številnih tropskih držav. Poleg tega, da daje okusne sadeže, je vir lesa, listov, vlaken in olja. Ljudje izven območij ekvatorja, kjer je naravno okolje kokosovih palm, palme dojemajo predvsem kot dekorativne rastline.
Naravno okolje in rast kokosovih palm
Idealni pogoji za rast
Kokosove palme rastejo po vsem svetu, vendar le vzdolž ekvatorja 1000 km proti severu in jugu, v tropskem pasu. To je območje na Zemlji, kjer so vse leto temperature zelo visoke (Avstralija, Indonezija, del Azije, Afrika, del Južne in celotna Srednja Amerika). Na teh območjih je kokosovih palm toliko kot pri nas na primer grozdja ali jabolk.
Kokosova palma najbolj uspeva na peščenih ali celo zasoljenih tleh v bližini morske obale. Uspeh gojenja kokosa je v reprodukciji pogojev njegovega naravnega habitata. Idealno uspeva v temperaturnih območjih med 22 °C in 32 °C, z idealnimi vrednostmi blizu 27 °C. Nikoli ne prenese temperatur pod 16 °C in je zelo občutljiva na zmrzal, zaradi česar je njeno gojenje omejeno na zelo topla območja. Najnižja temperatura mora biti vedno nad 18 °C in po možnosti ne sme pasti pod 20 °C. Visoka vlažnost okolice (nad 50-60 %) je prav tako bistvenega pomena.
Fizične značilnosti in življenjski cikel
Kokosova palma je velika palma, ki lahko zlahka preseže 10 metrov, v najboljših pogojih doseže do 30 metrov, včasih tudi do 34 metrov. Njeno tanko, rahlo ukrivljeno deblo običajno meri med 40 in 50 cm v premeru in prenese tudi najmočnejše nevihte. Odebeljena osnova in zunanji predel sta bistveno stabilnejša od vrha in notranjosti debla.
- Listi: Na vrhovih iz okroglega šopa raste od 30 do 40 mogočnih listov, ki v dolžino merijo do pet metrov in tehtajo od 10 do 15 kilogramov. Ozki odseki enega samega palmovega lista so gibljivo povezani z osnovo listne ploskve. Vode željna kokosova palma lahko tako odseke položi enega na drugega, da se zaščiti pred prevelikim izhlapevanjem. Palmovi listi rastejo iz najvišjega vrha debla v obliki spirale in največkrat v smeri urinega kazalca. V prvem letu so postavljeni navzgor, v drugem vodoravno in v tretjem visijo navzdol, nato odpadejo, za njimi pa na deblu ostanejo brazde. Gibljivost znotraj palmovih listov pomeni neprecenljive prednosti pri močnih tropskih vetrovih.
- Cvetenje in plodovi: Kokosova palma začne cveteti med petim in sedmim letom starosti. Iz zalistja nato vse leto rastejo socvetja, rumene veje z do 40 ženskimi cvetovi na osnovi in več kot 10.000 moškimi cvetovi proti vrhu. Moški cvetovi se odprejo približno dva tedna pred ženskimi, kar onemogoči samooprašitev. Pelod razpršijo veter in različni insekti. Iz ženskih cvetov po oprašitvi nastanejo kokosovi orehi, katerih različne razvojne stadije lahko opazujemo sočasno s cvetovi, kar je značilno za tropske dežele. Od cvetenja do končne kalitve kokosovega oreha včasih traja tudi do 2 leti in pol.
- Produktivnost: V primeru, da je kokosova palma razvita in je na priročni lokaciji, je povsem normalno, da od nje pričakujemo 200 kokosov letno. Palma kokos proizvaja med 15 in 60 let in največ 80 let. Najvišja produktivnost je dosežena v obdobju med 20 in 50 leti starosti. Naenkrat lahko obrodi okrog 75 orehov, ki so veliki kot rokometna žoga in tehtajo do 3 kilograme.
- Življenjska doba: Pomembna značilnost kokosove palme je njena dolgoživost, ki lahko doseže do 120 let, lahko tudi do 100 let. Kokosove palme še dolga leta po tem, ko na njih ne raste več kokos, uživajo v soncu in pesku.
Proizvodnja kokosovega olja: V tovarni kokosa: od žetve do proizvodnje olja in sladkorja
Kokosov oreh: več kot le sadež
Botanična klasifikacija in opis
Z botaničnega vidika kokosov oreh sploh ni oreh, temveč sodi med koščičaste plodove. Njegovo ime izvira iz španske besede "coco" (slo. lobanja ali glava), kar je povsem primerna oznaka za kokosov oreh. Drugi del imena, "nucifera", je sestavljen iz latinskih besed "nux" (slo. oreh) in "ferre" (slo. nositi), kar torej skupaj pomeni "tisti, ki nosi orehe".
Na svetu obstajata dve vrsti kokosovih palm - zelena in oranžna. Rjava barva, ki je vsem znana, je običajna za stare in zrele kokosove orehe, ki vsebujejo malo tekočine. Okus mladega kokosa je enak ne glede na njegovo barvo.
Ko kokos doseže zrelost, odpade s palme in se odkotali do morja. Plovnost orehu omogočata vlaknasto kokosovo meso, ki vsebuje tudi zrak, in neprepustno zaprta votlinica v jedru. Kokosi lahko v slani vodi preživijo več kot 100 dni.
Uporaba kokosa
Kokos je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu. Že več kot 3000 let bogati človeška življenja. Kokos ljudje uporabljajo kot vir hrane, kot gradbeni material, kot gorivo. Kokosove palme s svojimi plodovi, listi, vlakninami in lesom kažejo svojo večvrstnost in trajnost.
- Kokosova voda: Kokosova voda se pridobiva iz mladih kokosovih orehov. Je sterilna, tako rekoč nemastna in vsebuje enako izotonično vrednost kot kri. Zato so jo v nujnih primerih tradicionalno uporabljali kot infuzijsko raztopino med drugo svetovno vojno.
- Kokosovo meso: Belo kokosovo meso lahko jeste kar takšno, izjemno pa je tudi primerno za raznorazno obdelavo. Vsebuje 35 % maščobe ter sledove kalija, fosforja, bakra, železa, cinka in selena. Posušeno kokosovo meso imenujemo kopra, iz katere se pridobiva kokosova moka ali kokosovo olje.
- Kokosovo olje/mast: Kokosovo olje se strdi že pri sobni temperaturi, zato ga pogosto imenujejo tudi kokosova mast ali kokosovo maslo. Ker ga lahko segrejemo na zelo visoko temperaturo, je primerno tudi kot olje za pečenje ali cvrtje. Poleg kulinarične uporabe se kokosova mast najde tudi v milih, zdravilih in kozmetičnih izdelkih.
- Kokosova moka: Narejena je iz svežega naravnega kokosovega mesa. Meso se posuši in razmasti ter nato fino zmelje v prah, ki je po konsistenci zelo podoben pšenični moki. Mnogi jo uporabljajo namesto pšenične moke za peko in kuhanje, poleg tega pa je tudi dober vir beljakovin.
- Druga uporaba: Korenine se uporabljajo v zdravilstvu in za naravna barvila. Palma je vir vitamina B, vitamina E, železa, cinka, selena in bakra. Ljudje v tropih uporabljajo dobesedno vse, kar prihaja iz rok kokosovih palm.
Gojenje in nega kokosove palme
Če razmišljate o tem, da bi svojemu domu ali vrtu dodali kokosovo palmo, boste ugotovili, da ta rastlina zahteva zelo posebno pozornost in nego. Od potrebe po toplih temperaturah in popolni odsotnosti zmrzali do zahteve po visoki vlažnosti okolja in obilni svetlobi, kokosova palma je ena tistih vrst, katerih lepoto spremlja povpraševanje in predvsem vztrajnost.
Na prostem in v lončkih
V zaprtih prostorih kokosova palma potrebuje veliko naravne svetlobe, po možnosti ob velikih oknih, obrnjenih proti jugu ali vzhodu. Priporočljivo je, da se izogibate prepihu in jo hranite v toplem prostoru, brez nenadnih temperaturnih sprememb. Da bi preprečili trpljenje rastline, je priporočljivo vzdrževati visoko vlažnost okolja. To lahko dosežete z oroševanjem listov (po možnosti poleti), postavitvijo posod z vodo v bližino ali uporabo vlažilnikov zraka. Na prostem se jo goji le v strogo tropskem podnebju. Za lončke je priporočljiva mešanica univerzalnega substrata s 50 % perlita za izboljšanje drenaže in preprečevanje zastoja vode. Na vrtu izberite rodovitna, lahka, peščena tla z odlično drenažo.
Zalivanje in gnojenje
Ena glavnih skrivnosti uspeha s kokosovo palmo je redno in obilno zalivanje, vendar brez poplavljanja. Poleti je idealno zalivati vsakih 2-3 dni, pri čemer pazite, da se zgornja plast substrata med zalivanjem rahlo posuši. Kokosova drevesa potrebujejo redno gnojenje skozi celotno rastno sezono (pomlad in poletje). Eden najpogostejših razlogov za dognojevanje je pomanjkanje kalija. Gnojilo nanesemo 2,5 - 5 cm od debla oziroma neposredno nad območjem korenin, ki se nahaja pod krošnjo.
Obrezovanje in presajanje
Kokosovo drevo ne zahteva rednega strukturnega obrezovanja. Enostavno odstranite suhe ali poškodovane liste in odcvetele socvetje, da spodbudite zdravo rast. Obrezovanje praviloma poteka 1-2 krat na leto, odstranjujejo pa se le rjavi in stari listi, ki so v fazi odmiranja. Zaradi hitre rasti bodo kokosove palme v lončkih morda treba presaditi v večjo posodo vsaka 2-3 leta. Pri presajanju poskrbite, da bo polovica oreha vedno štrlela iz zemlje, da boste imeli dovolj prostora za korenine v lončku. Palme, ki zrastejo zelo visoko in imajo liste zgoščene na vrhu, ne potrebujejo redčenja. Manjše vrste, katerih listi rastejo od spodaj, pa je potrebno redčiti. Enako velja za palme, ki so tesno posajene in nimajo dovolj prostora za rast.
Zanimivosti o kokosovih palmah in kokosu
- Ime: V 16. stoletju so tri pike na kokosu spominjale portugalske mornarje na nasmejan obraz. Od tod tudi ime "coco", kar v portugalščini pomeni nasmejan obraz.
- Kokos ni oreh: Medtem ko ves svet govori o kokosu kot trdem orehu, nam kokosove palme v resnici ne dajo oreha. To ime se je uveljavilo zaradi dveh značilnosti - trdote in lupine. Po znanstvenih raziskavah kokosove palme proizvajajo semena iz katerih zraste kokos.
- Vir energije: Samo 35 kokosovih dreves na 0,2 hektarja zemlje proizvede dovolj posušenih listov in lesa, da lahko oskrbi petčlansko družino z letnimi potrebami po gorivu (približno 3 tone materiala).
- Kulturno bogastvo: Kokosove palme že več kot 3000 let bogatijo človeška življenja. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja.
- Globalna pridelava: Kokosova palma je ena najbolj iskanih rastlin po številu pridelkov in tekmuje s pšenico, koruzo, prosom in rižem. Vsako leto vzgojijo približno 50 milijonov ton palm.
- Nevarnost padajočih orehov: Ni povsem nenevarno sprehajati se pod kokosovimi palmami. Kokosovi orehi po vsem svetu vsako leto ubijejo 150 ljudi. Zelo nevarno je, če vam kokosov oreh pade na glavo, saj z višine povprečno okrog 20 metrov tako trd oreh lahko povzroči neznosne bolečine ali celo smrt.
Morski kokos (Coco de Mer): Redkost Sejšelov
Morski kokos (Lodoicea maldivica) je edinstvena palma, ki je znana po svojih svetovnih rekordih. Nekoč so menili, da rastejo na mitoloških drevesih pod morjem, zato so jih poimenovali morski kokos - coco de mer. V 16. stoletju so postali cenjeni tudi na evropskih dvorih, kjer so jih krasili z dragim kamenjem in uporabljali kot eksotičen okras ali dragoceno posodo. Njihov izvor je ostal skrivnost vse do leta 1768, ko so na Sejšelih odkrili palme, na katerih zorijo.
- Rastišče: Edinstvene palme rastejo predvsem na zavarovanem območju ohranjenega starodavnega gozda v notranjosti otoka Praslin (Sejšeli), ki je dolg le 13 kilometrov in širok največ štiri kilometre. To dragoceno rastišče se imenuje Vallee de Mai in je od leta 1983 vpisano na seznam Unescove svetovne naravne dediščine.
- Značilnosti: Morski kokos se ponaša s kar nekaj svetovnimi rekordi: pahljačasti listi so lahko dolgi do 14 metrov, moško socvetje doseže skoraj dva metra v dolžino, najtežji plod je tehtal 42 kilogramov, seme pa 17 kilogramov. Moške palme zrastejo do 34 metrov visoko, ženski primerki so do deset metrov manjši. Plod doseže končno velikost po devetih mesecih, in preden dozori, mine kar sedem let. Jedro je videti, kot bi bilo sestavljeno iz dveh orehov.
- Trženje in zaščita: Od leta 1995 je trgovanje z orehi morskega kokosa pod strogim nadzorom posebne državne ustanove. Veliki plodovi so redki in dragoceni še danes, ko večino prodajo kot neobičajne spominke. Njihovo trženje je strogo nadzorovano, najlepši primerki pa dosegajo ceno tudi 500 evrov in več. Izvoziti je dovoljeno le prazne, nekaljive, ki so opremljeni z uradnim žigom.