Iščete okusno in toplo kosilo ali morda prenočišče v bližini Brežic? Pri nas boste našli oboje! Nahajamo se v Brežicah in vam nudimo bogato kulinarično ponudbo ter udobne namestitve. Poleg tega vam predstavljamo tudi idilično krajevno skupnost Zdole, ki ponuja vpogled v bogato zgodovino in naravne lepote regije.
Kulinarična ponudba in namestitve v Brežicah
Če vam kruli v želodcu in si želite okusnega, toplega in domačega kosila, vas vabimo v našo odlično gostilno s prenočišči v Brežicah. Nudimo vam okusna dnevna kosila, ki vas bodo okrepčala in poskrbela za odličen topel obrok. Na voljo smo vam tudi v času malic. Naše jedi so pripravljene s svežimi in kakovostnimi sestavinami, ki jih skrbno izberemo. Naši kuharji jih pripravijo tako, da jedi zadovoljijo še največje gurmane.
Poleg kosil, malic in večerij smo priljubljena destinacija za zaključene družbe. Za vaše udobje je na voljo kar 8 okusno in sodobno opremljenih apartmajev za 4 osebe, ki jih lahko predhodno rezervirate in si zagotovite dober nočni spanec. Vabimo vas v našo gostilno s prenočišči v Brežicah, kjer se boste odlično najedli, spili nekaj dobrega in se tudi dobro naspali. Dobrodošli!
Krajevna skupnost Zdole: Zgodovina in zanimivosti
Zdole so idilična krajevna skupnost, ki leži na vzhodnem delu občine Krško in meji na občino Brežice. Krajevna skupnost je bila ustanovljena 30. septembra, število prebivalcev je 927 na dan 1. julija.
Prazgodovina in antika
V zadnjih desetletjih Avstro-Ogrske so v teh krajih delovali avstrijski arheologi, ki so našli precej materialnih ostankov iz časa prazgodovine in antike. Ti ostanki so bili odpeljani v Gradec ali na Dunaj, kjer so danes v muzejskih depojih. Materialne ostanke prisotnosti človeka v kovinskih dobah so našli v Šapolah in Kostanjku. V Kostanjku so odkrili grob rimskega vojaka, na Lokah pa kamen z rimskim napisom. V ustnem izročilu se je do 18. stoletja ohranil spomin na te najdbe.
Srednjeveška kolonizacija in prve omembe
Zdole so verjetno obstajale že okoli leta 1000, saj je to območje najverjetneje bilo zajeto že v zgodnji srednjeveški kolonizaciji. To dokazujejo topografska imena, ki se nanašajo na relief, vodne vire in rastlinstvo, kot so Ravne, Zdole, Gora, Loke, Kostanjek, Pečice, Vrh in Potoče. Naselja so nastala večinoma na slemenih; v dolinah so naselja mlajša in zrastejo iz posameznih domačij.
V 11. in 12. stoletju je leta 1043 Rajhenburg prejel v last salzburška nadškofija, leta 1155 pa je nastala videmska pražupnija. V obeh primerih je bilo vključeno tudi območje Zdol. V drugi polovici 12. stoletja ter v 13. stoletju so salzburški škofje na tem območju vodili načrtno in obsežno kolonizacijo opustelega prostora. Nastala so naselja in značilna razdrobljena poljska razdelitev. Med kolonisti so prevladovali Slovani, vmes pa so bili tudi posamezni nemški vitezi iz Koroške, kar lahko razloži prisotnost nekaterih priimkov nemškega izvora, kot so Rožman, Kolman, Špende, Špiler, Kink in Jagrič.
Zaradi potreb po vojaški pomoči so salzburški škofje Zdole podelili v posest Rajnbertu iz Cmureka. Ker je ta kmalu umrl, so leta 1249 Zdole zopet prišle pod salzburško posest. V zvezi s tem se Zdole prvič pisno omenijo kot Villa in Monte suppani Sancti Georgii, kar pomeni Vas na hribu svetega Jurija. Leta 1268 so salzburški škofje v Brežicah organizirali svoj deželnoknežji okraj, pod katerega so spadale tudi Zdole s svojo okolico. To je pomenilo, da so zdolski kmetje fevdalne dajatve odvajali v Brežice.
Leta 1309 so salzburški škofje za svojo posest izdali enega najstarejših urbarjev, ki se nanašajo na slovensko ozemlje. Salzburška uprava je leta 1322 izdala nov urbar, ki kaže na nekoliko večjo obljudenost glede na leto 1309.
Novejša zgodovina
Po letu 1780 so bile po reformah Jožefa II. velika videmska pražupnija razdeljena, s čimer so Zdole leta 1789 postale samostojna župnija. Popolna župnijska samostojnost je obstajala šele od leta 1874. Po zemljiški odvezi se je začelo razslojevanje kmečkega stanu, počasen napredek v kmetijstvu ter stalna prebivalstvena rast. Leta 1854 je bila ustanovljena občina Pleterje, ki je imela sedež na Zdolah. Leta 1862 so zgradili zdolsko šolo. V popolni obliki je delovala do leta 1963, kot podružnična pa do leta 1972.
Druga svetovna vojna in povojno obdobje
Med drugo svetovno vojno je Zdolam grozila izselitev, do katere ni prišlo, so se pa na Zdole pred izselitvijo zatekle nekatere družine od drugod. Nemci so prisilno mobilizirali zelo veliko mladih fantov. Nemška upravna postaja je bila v župnišču in so vzpostavili prvi telefonski priključek na Zdolah.
Takoj po drugi svetovni vojni so ljudje čutili spremembe, ki jih je prinesla nova oblast. Velikih kmetij zaradi zemljiškega maksimuma in nacionalizacije ni bilo več, svobodno podjetništvo je bilo omejeno, verouk je bil postopoma izključen iz šole. Po drugi svetovni vojni se je začela industrializacija v Krškem, kjer so začeli rasti tudi stanovanjski bloki. Posledično se je prebivalstvo Zdol začelo hitro zmanjševati.
V 50. letih 20. stoletja so krajani in mladinska delovna brigada ročno gradili cesto do Vidma, ki so jo leta 1974 asfaltirali. V 70. in 80. letih 20. stoletja se je na pobudo mladincev prekinilo kulturno mrtvilo. Leta 1985 so otvorili obnovljeno nekdanjo šolo kot večnamenski dom Bena Zupančiča. V času samostojne Slovenije je v KS Zdole število prebivalstva nenehno raslo.