Možganska kap (cerebrovaskularni inzult - CVI) je nujno zdravstveno stanje, ki nastane zaradi nenadne motnje v prekrvitvi možganov. Gre za izgubo možganske funkcije, ki lahko vodi v trajno nevrološko okvaro ali smrt. Bolezen je v svetovnem merilu drugi najpogostejši vzrok umrljivosti, vsako leto pa prizadene 13,7 milijona ljudi.
Vrste možganske kapi
Možgansko kap glede na vzrok delimo na dve glavni skupini:
- Ishemična možganska kap: Predstavlja približno 85 % vseh primerov. Nastane zaradi zapore krvnega pretoka (tromboza, arterijska embolizacija) ali sistemske hipoperfuzije.
- Hemoragična možganska kap: Povzroči jo krvavitev iz žil v možganovino (znotrajmožganska krvavitev) ali v subarahnoidni prostor.
Če simptomi trajajo manj kot 24 ur, govorimo o prehodnem ishemičnem napadu (TIA).
Simptomi in prepoznavanje
Težave nastopijo nenadoma, nevrološki izpadi pa odražajo področje možganov, ki je prizadeto. Med najpogostejše znake sodijo:
- Šibkost ali paraliza (pogosto enostranska).
- Motnje zavesti (omotičnost, zmedenost, nezavest).
- Težave z govorom in razumevanjem.
- Težave z vidom na eno oko ali dvojni vid.
- Nenaden hud glavobol (zlasti pri subarahnoidni krvavitvi).
- Močna utrujenost in vrtoglavica.
Diagnostični postopki
Ob sumu na kap je nujno takojšnje slikanje glave:
- CT (računalniška tomografija): Zlati standard za hitro ločevanje med hemoragično in ishemično kapjo.
- MRI (magnetna resonanca): Omogoča podrobnejši prikaz možganovine in žilnih struktur.
- Biokemijske preiskave: Iščejo se krvni označevalci, ki bi pomagali pri hitri diagnostiki.
Zdravljenje in rehabilitacija
Pri zdravljenju kapi je ključno načelo »Time is Brain« (čas so možgani). Hitro ukrepanje (klic 112) bistveno izboljša prognozo.
Akutno zdravljenje
| Tip kapi | Metode zdravljenja |
|---|---|
| Ishemična | Tromboliza (topljenje strdka), endovaskularna trombektomija |
| Hemoragična | Konzervativno zdravljenje, znotrajžilne metode ali nevrokirurški posegi |
Rehabilitacija
Rehabilitacija poteka idealno v specializiranih enotah za možgansko kap in vključuje:
- Fizioterapijo (razgibavanje udov).
- Delovno terapijo.
- Logopedsko obravnavo (terapevti za jezik in govor).
Dejavniki tveganja in preventiva
Preventiva ponovitve kapi temelji na nadzoru dejavnikov tveganja:
- Spremenljivi: Visok krvni tlak (najpomembnejši dejavnik), holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, telesna neaktivnost, nezdrava prehrana.
- Nespremenljivi: Starost (nad 60 let), spol (moški so bolj ogroženi) in genetska nagnjenost.
Za preprečevanje se pogosto predpisujejo antiagregacijska zdravila (aspirin, dipiridamol, klopidogrel) in statini.