Peteršilj (Petroselinum crispum) je več kot le začimba, ki izboljša okus številnih jedi. Ta skromna rastlina je izjemno bogata z vitamini, minerali, eteričnimi olji in antioksidanti, zaradi česar sodi v sam vrh živil, še posebej, kadar ga uživamo surovega. Že od časov starih Rimljanov velja za živilo, ki koristi zdravju, njegova zgodba pa sega v mlado kameno dobo.
Zgodovina in pomen peteršilja
Ni znano, ali so ga v mladi kameni dobi uporabljali kot dodatek k hrani ali pa so ga žvečili za odpravljanje drugih nevšečnosti. Še danes ponekod najdemo divji peteršilj, ki ima zaradi svoje trdoživosti še več koristnih elementov. Rimski gladiatorji so ga jedli pred vsakim bojem, ker so verjeli, da jim daje moč. Ker so ga uporabljali kot abortiv, je bil v času inkvizicije prepovedan. Na drugi strani pa je Karel Veliki na seznam zelišč, ki so jih morali gojiti v samostanih, uvrstil tudi peteršilj. Ta seznam so spoštovali tudi menihi v naših krajih. Nobeno drugo zelišče nima tako pestre zgodovine, razlog za to pa se skriva v zakladu zdravilnih substanc, ki se skrivajo v zelenih listih.
Botanične značilnosti peteršilja (Petroselinum crispum)
Peteršilj je dvoletna rastlina. V prvem letu se iz semena razvije korenina ter listnati del, v drugem letu pa deblo s cvetovi. Ima dolgo, vretenasto korenino, ki zrase do 20 centimetrov in je v povprečju debela okoli dva centimetra. Iz nje poganjajo vlaknaste koreninice. Listi so temno zeleni, svetleči, trikrat pernato deljeni z dolgimi peclji, včasih močno nakodrani. Obtalni in stebelni listi so (razen najvišjih) po obrisu trikotni in dvakrat peresasto deljeni, najvišji pa urezani v tri krpice ali vsaj globoko in neenakomerno nazobčani. V drugem letu zrase do 60 centimetrov visoko golo steblo z redkimi vejami in golimi lihopernatimi listi. Rastlina ima drobne zelenkasto rumene cvetove, ki so združeni v kobulastih socvetjih. Cveti od maja do junija. Najvažnejša peteršiljeva zdravilna snov je eterično olje z apiolom, ki ga je največ v plodovih. Peteršilj pri nas najbolj poznamo kot jušno zelenjavo in začimbo, redkeje pa kot zdravilno rastlino, kljub temu pa ima njegova uporaba v medicinske namene dolgo tradicijo.
Zakladnica hranil in eteričnih olj
Peteršilj je prava zakladnica edinstvene kombinacije hranil. Vsebuje veliko flavonoidov in karotenoidov, veliko folne kisline, veliko klorofila, ter izjemno bogato vsebnost vitaminov in mineralov:
- Vitamin C: Šopek peteršilja ima več vitamina C kot pol kilograma pomaranč, celo približno trikrat toliko kot pomaranča. Dve žlici svežega peteršilja vsebujeta približno 16 % priporočenega dnevnega odmerka vitamina C.
- Vitamin K: Dve čajni žlički naj bi vsebovali več kot 150 % priporočenega dnevnega vnosa vitamina K, ki je ključnega pomena za delovanje krvožilja, strjevanje krvi in razvoj krvnih celic.
- Vitamin A: Pomemben za zdravje oči.
- Vitamini B1, B2 in E.
- Minerali: Peteršilj je bogat z železom, manganom, kalcijem, magnezijem, bakrom, cinkom, fosforjem in selenom. 10 gramov peteršilja vsebuje celodnevno količino železa, mangana, kalcija in magnezija.
Poleg vitaminov in mineralov peteršilj vsebuje tudi eterično olje, katerega najpomembnejša sestavina je apiol. Eterično olje vsebuje tudi miristicin in aliltetrametoksibenzen. Korenina in listi vsebujejo tudi flavonoide, predvsem apigenin. Peteršilj vsebuje več antioksidantov kot dve jabolki.
Zdravstvene koristi peteršilja
Močan diuretik in podpora ledvicam ter sečil
Peteršilj je najbolj poznan kot diuretik, saj pomaga pri odvajanju odvečne vode in toksinov iz telesa. Ta učinek postane očiten že po zaužitju 25 gramov svežega peteršilja. Zaradi tega je uporaben zaveznik za tiste, ki se spopadajo z zadrževanjem vode ali blagim otekanjem. Spodbuja izločanje sečne kisline, zato je uporaben pri zdravljenju revme in putike. V ljudski medicini se stoletja uporablja kot diuretik za težave z ledvičnim kanalom, žolčnim kamnom in okužbami sečil.
Antioksidativna zaščita in boj proti boleznim
Peteršilj vsebuje močne antioksidante, kot so flavonoidi (apiin, luteolin), karotenoidi (lutein, zeaksantin) in vitamin C, ki pomagajo v boju proti oksidativnemu stresu. Redno uživanje teh spojin lahko zmanjša tveganje za kronične bolezni, vključno z boleznimi srca in sladkorno boleznijo. Peteršilj je učinkovit tudi pri boju proti raku. Predpostavlja se, da raka premaguje antioksidant miristicin, ki deluje kot naravni kemoterapevtik, ali limonen. Oba sta namreč močno antikancerogena.
Podpora prebavi in odpravljanje prebavnih motenj
Peteršilj je odličen, če vam hrana obleži v želodcu. Eterična olja peteršilja lahko zmanjšajo napihnjenost in pomagajo pri boljši prebavi, saj spodbuja izločanje prebavnih sokov in pospešuje peristaltiko. Znano je, da pikantne in grenke začimbe pospešujejo prebavo in zmanjšujejo vnetja. Znatno zavira izločanje želodčne kisline, zmanjšuje nastajanje nezaželenih prebavnih plinov in snovi iz peteršilja delujejo tako, da zavirajo vnetne mediatorje in zmanjšajo posledice vnetja. Tradicionalno so preučevali tudi njegovo uporabo kot karminativ in proti črevesnim krčem.
Zdravje krvi in srca
Peteršilj čisti kri, odpravlja slabokrvnost in uravnava krvni obtok. 25 gramov peteršilja vsebuje več železa kot 200-gramski svinjski zrezek. Veliki količini železa se pridružuje tudi velika količina folne kisline, ki je med drugim potrebna za tvorbo rdečih krvničk, in vitamina C, ki izboljšuje vsrkanje železa. Klorofil, ki ima močno antiseptično delovanje, pomaga alkalizirati telo, očisti kri in sodeluje pri nastajanju eritrocitov - rdečih krvničk. Peteršilj ima veliko folne kisline, ki je pomembna za zniževanje ravni homocisteina, snovi, povezane z boleznimi srca in ožilja ter možgansko degeneracijo. Vitamin K je še posebej pomemben za delovanje krvožilja in strjevanje krvi.
Blagodejni učinki na kožo in ustno higieno
Peteršilj zelo uspešno odstranjuje temne madeže na koži (pigmentne lise), ki lahko nastanejo zaradi preveč sončenja ali kakšnih drugih nepravilnosti na koži. V kozmetiki so naravne maskare in toniki za nego obraza pogosto narejeni prav na osnovi peteršilja. Zahvaljujoč svežemu okusu in naravnim oljem lahko peteršilj pomaga nevtralizirati slab zadah - nekaj, kar so naši predniki dobro poznali, saj so ga prav v ta namen uporabljali po obrokih, bogatih s česnom ali čebulo (žvečite surove liste).
Druge terapevtske uporabe
- Uravnavanje menstrualnega ciklusa: Peteršilj prav tako ureja menstrualne težave, sproži zastalo mesečno perilo in pomaga pri bolečih krčih.
- Lajšanje krčev in kašlja: Blaži krče v mišicah in pomaga pri izkašljevanju (ekspektorans).
- Izboljšanje kognitivnih funkcij: Spada med dišavnice, ki izboljšujejo koncentracijo in stimulirajo delovanje možganov. Zaradi peteršilja boste imeli boljši spomin.
- Pomirjujoč učinek: Koristen je tudi za živčevje, saj pomirja in izboljšuje razpoloženje.
- Zniževanje vročine: Peteršiljev čaj so v starih časih uporabljali za zbijanje vročine in čiščenje telesa.
Peteršilj v kulinariki
Peteršilj že dolgo časa igra pomembno vlogo v kulinariki. Je namreč edina začimba, ki ne prevzame okusa ostalih začimb, četudi ga dodamo povsem na koncu. Še več, peteršilj ostale okuse ojača. V kulinariki, kjer je zelo priljubljeno zelišče, se uporabljajo tri oblike peteršilja: s kodrastimi listi (kodrastolistni), gladkolisti (italijanski) in koreninasti. Kot dišava se običajno uporabljajo listi, ki vsebujejo bistveno manj eteričnega olja kot korenina in plodovi. Raziskave so pokazale, da je po vsebnosti eteričnih olj ponavadi boljši gladki peteršilj. Sušena rastlina ima izrazitejši okus, zato ga uporabimo pol manj kot svežega. Dodajamo ga na koncu priprave jedi, ker po nekaj minutah kuhanja izgubi aromo. Poleg vseh pozitivnih lastnosti je lahko nasekljan peteršilj pika na i pri dekoraciji jedi. Če nimate vrta, pa si ga lahko omislite v lončku, na balkonu ali okenski polici, da imate svež peteršilj vedno pri roki.
Kako peteršilj uporabljati in priprave
Peteršiljev čaj in sokovi
Peteršiljev čaj in napitek iz peteršilja se v ljudski medicini uporabljajo že od starodavnih časov za čiščenje telesa, za uravnavanje želodčno-črevesnega trakta, pri težavah z ledvicami, odpravi celulita in hujšanju.
- Čaj iz svežega peteršilja: V pol litra zavrele vode dodajte 2 jušni žlici svežega peteršilja in pustite, da kuha 4-5 minut. Liste vzemite ven, tekočino pa pustite, da se ohladi.
- Čaj iz posušenih listov: Sto gramov posušenih listov dajte v deciliter hladne vode. Pustite stati cel dan in nato precedite. Ta čaj naj bi bil primeren proti oteklim vekam.
- Napitek za hujšanje: Peteršilj drobno sesekljajte (najboljše v mešalniku), iztisnite sok iz limone in prelijte v kozarec vode. Sok bi morali uživati zjutraj na prazen želodec, samo 5 dni, potem pa narediti pavzo 10 dni.
- Poparek iz korenin: Pripravite poparek iz ene čajne žličke korenin in pijte enkrat do dvakrat na dan.
Peteršiljev sirup z oljčnim oljem - Recept
Peteršiljev sirup se uporablja v boju proti bakterijam in je lahko koristen tudi pri zdravljenju okužb sečil, ki so povzročene z bakterijo Escherichijo coli. Za pripravo potrebujete:
- Zmeljite 10 g peteršiljevih korenin.
- Dodajte enako količino limone z lupinico in vse skupaj zmeljite.
- Mešanici dodajte 10 g medu in 100 ml oljčnega olja.
- Dobro zmešajte, prelijte v steklenico in jemljite žlico mešanice pred vsakim obrokom.
Splošna priporočila za uporabo
Največ koristi od peteršilja dobimo, če ga uživamo svežega. Dodajte ga na koncu kuhanja juham, enolončnicam, omakam ali pa ga potresite po solatah. Peteršiljev izvleček iz korenin je tudi ena od sestavin peroralnih kapljic, ki se uporabljajo pri blažjih okužbah sečil (Kapljice za ledvice in mehur).
Kremna peteršiljeva juha
Na maslu prepražimo čebulo, 2 korenja in 2 peteršiljevi korenini. Zalijemo z juho. Kuhamo, da se zelenjava zmehča. Serviramo jo s kockami koruznega kruha, opečenimi v ponvi.
Vložen peteršilj
Peteršilj operite, osušite, drobno nasekljajte in ga skupaj s soljo vložite v kozarce po plasteh - prva in zadnja plast sta sol. Količine vlagajte v kozarec po občutku.
Pomembna opozorila in previdnost pri uporabi
Čeprav ima peteršilj številne zdravilne lastnosti, ni nedolžna rastlina. Pri zdravljenju ledvic ga brez posveta z zdravnikom ne smemo jemati. Eterično olje peteršilja, še posebej njegovi sestavini apiol in miristicin, sta v prevelikih količinah lahko strupena. Pripravki iz semen ali korenine peteršilja so močno delujoči in se smejo uporabljati le krajši čas in pod nadzorom zdravnika. Nosečnicam, doječim materam in otrokom se odsvetuje uporaba pripravkov iz semen ali korenin peteršilja, saj lahko miristicin prehaja skozi posteljico v plod in pospeši zarodkov srčni utrip, apiol pa zveča maternično napetost.
Prekomerno uživanje (npr. dolgotrajno in čezmerno jemanje 170 gramov svežega peteršilja na dan 30 let) lahko povzroči draženje želodca s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v želodcu. Znan je primer, ko se je posamezniku po zaužitju 10 gramov apiola (kar se nahaja v približno 200 gramih peteršilja) poslabšala krvna sestava, sledila je ledvična in jetrna odpoved. Miristicin v zadostni količini zniža krvni tlak, upočasni srčni utrip, povzroča omotičnost, oglušelost ter jetrno in ledvično odpoved, poleg tega pa še privide, a ga peteršilj vsebuje malo, dvajsetkrat manj kot muškatni orešček, ki je po tem učinku znan.
Peteršilj naj ne bi uživali prekomerno, saj v večjih količinah postaneta apiol in miristicin strupena. Pripravki iz semen ali korenine peteršilja lahko povzročijo draženje želodca s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v želodcu. Glede na študije na živalih naj bi peteršilj zmanjševal agregacijo trombocitov, zato obstaja sum medsebojnega učinkovanja pripravkov peteršilja z zdravili, ki se uporabljajo za preprečevanje krvnih strdkov.
Tudi fototoksični furanokumarini lahko povzročijo neželjene fotoaktivne kožne reakcije po peteršiljevem dotiku, čeprav je vsebnost v peteršilju verjetno premajhna, da bi po zaužitju običajnega odmerka razvila neželeno fotoaktivno reakcijo na osvetljeni koži. Bolniki s srčnim popuščanjem in težki ledvični bolniki naj z uživanjem peteršilja ne pretiravajo. Količina apiola, ki jo zaužijemo s peteršiljem začinjeno hrano, ni nevarna. Njegova običajna uporaba v kulinariki ni prav nič nevarna. Ob blažjih okužbah sečil se priporoča pitje velikih količin vode ali nesladkanih čajev (2 do 3 litre dnevno). Če se stanje ne izboljša v 4 dneh ali celo poslabša, se je potrebno posvetovati z zdravnikom.