Vonj po sveže pečenih palačinkah je mnogim prijeten in domač, saj nas pogosto popelje nazaj v otroštvo ali pa služi kot hitra in okusna rešitev. Čeprav se priprava palačink doma zdi povsem enostavna, pa pri komercialni peki in prodaji palačink v Sloveniji veljajo strogi predpisi in zakonodaja. Razumevanje teh predpisov je ključno za vsakega ponudnika, ki želi to priljubljeno jed ponuditi javnosti, še posebej v okviru začasnih gostinskih obratov, ki so pogosti na prireditvah in tržnicah.
Začasni gostinski obrati: Opredelitev in dejavnosti
Začasni gostinski obrat je gostinski obrat, ki pripravlja in prodaja hitro pripravljene jedi na stojnicah, v kioskih in podobnih začasnih objektih, praviloma brez gostinskih sedežev, kjer nudijo mimoidočim različne jedi. Med takšnimi jedmi so tudi palačinke. Poleg palačink lahko ponujajo ocvrte ribe, krompirček, tople sendviče, hamburgerje, kuhane hrenovke, burek in podobne jedi, pečeni kostanj, koruzo ipd. ter sladoled po porcijah ali iz avtomatov.
Razvrstitev začasnih gostinskih obratov
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) pod začasne gostinske obrate uvršča še:
- Stojnica in kiosk s hitro pripravljenimi jedmi ter ostali začasni gostinski obrati
- Priprava in prodaja sladoleda v slaščičarnah in točenega sladoleda iz avtomatov
- Potujoči bife s hrano in pijačo
- Peka kostanja (na ulicah)
- Dopeka in prodaja na stojnici (na tržnicah, sejmih, prireditvah) - v primeru, da gre za takojšnje zaužitje
- Priprava in prodaja sladoleda v premičnem objektu na tržnici
- Prodaja peciva v premičnem objektu - kombiju
- Priprava, prodaja hrane in pijače v premični stojnici
Registracija dejavnosti in obrtno dovoljenje
Za opravljanje gostinske dejavnosti se ne potrebuje začetno dovoljenje, ki preverja izpolnjevanje pogojev. Dejavnost »začasni gostinski obrati« se uvršča pod šifro dejavnosti 56.104. Gostinska dejavnost je uvrščena na listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način. Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in Obrtnem zakonu predpisana ustrezna izobrazba, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
Ob registraciji dejavnosti v poslovnem registru se poslovni subjekti, ki opravljajo to dejavnost na obrtni način, po uradni dolžnosti vpišejo tudi v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Brezplačen vpis v obrtni register se opravi na podlagi obvestila, ki ga registrski organ (AJPES) posreduje OZS.
Pred vložitvijo vloge morate imeti registrirano ustrezno statusno obliko in ustrezno SKD šifro dejavnosti. Oseba, ki bo t.i. nosilec dejavnosti, je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in za katero morate priložiti dokazilo o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Registracijo s.p. ali d.o.o. lahko uredite na SPOT točki.
Minimalni pogoji in omejitve poslovanja
Obratovalni čas in soglasja
Obratovati se mora v rednem obratovalnem času, ki mora biti potrjen s strani občine. Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih ipd. med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinec lahko na prireditvi opravlja gostinsko dejavnost le s soglasjem prireditelja.
Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih ipd., na predlog pristojnega organa občine pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta. Če gre za opravljanje gostinske dejavnosti izven turistične sezone ali za obdobje daljše od enega leta, je potrebno soglasje občine.
Higienski in drugi pogoji
Če gostje jedi in pijače zaužijejo pri mizah, mora tudi premični objekt imeti stranišče za goste ali zagotovljeno souporabo stranišča, ki je v neposredni bližini in dostopno brez posebnih ovir. Pri izvajanju svoje dejavnosti mora gostinec upoštevati omejitve prodaje tobačnih izdelkov in omejitve prodaje in ponujanja alkoholnih pijač.
Varnost živil in higiena
Zagotavljanje varnosti živil je ključnega pomena pri vsaki gostinski dejavnosti. Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet.
Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti
Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema.
Registracija živilske dejavnosti in obratov
Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. Registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR.
Higienski standardi prostorov in osebja
Upoštevati je potrebno smernice HACCP oz. na voljo mora biti ustrezno število umivalnikov, ki so ustrezno nameščeni in določeni za umivanje rok. Umivalniki morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok. Kadar je to potrebno, morajo biti korita za pranje živil ločena od umivalnikov za umivanje rok. Priporočljivo je označevanje umivalnikov, npr. z napisom »samo za umivanje rok«.
Število garderobnih omaric naj ustreza številu zaposlenih glede na potrebe dejavnosti oz. program obrata. Priporoča se dvodelne omarice iz materialov, ki omogočajo učinkovito čiščenje, za ločeno shranjevanje civilnih in delovnih oblačil.
Označevanje živil, alergenov in cen
Označevanje alergenov
V skladu z Uredbo 1169/2011/EU morajo biti podatki o alergenih navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu, na katerega se nanašajo, ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. na jedilniku, panu, ekranu, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni.
Katerih je 14 alergenov v hrani? | Usposabljanje za varnost hrane | iHASCO
Označevanje cen
Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23). Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR.
Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini. Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm. Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.
Ravnanje z odpadki
Poročilo ODP-nastajanje za preteklo koledarsko leto predložijo izvirni povzročitelji odpadkov do 31. marca tekočega koledarskega leta. Izvirni povzročitelj odpadkov je vsaka pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov.
Shranjevanje in priprava palačink v luči predpisov
Čeprav se večina zakonske regulative nanaša na splošne pogoje živilskih obratov, je pravilno shranjevanje mase in že pečenih palačink ključno za varnost in kakovost živil, kar je posredno zajeto v splošnih higienskih predpisih. Maso za palačinke lahko pripravite vnaprej in jo hranite v hladilniku do 24 ur. Vendar pozor: moka bo v tem času še bolj nabreknila, zato bo masa postala gostejša. Pred peko jo boste morali verjetno razredčiti z malo mleka ali mineralne vode.
Ko se lotimo peke palačink za komercialne namene, jih pogosto pripravimo večjo količino. Najboljša metoda za ohranjanje toplih palačink pri večji pripravi je, da pečico segrejete na 50-60 °C. Pečene palačinke zlagajte na krožnik, ki ga sproti vračate v toplo pečico. Pokrijte jih z alu folijo, da se ne izsušijo. Pustiti palačinke dlje časa na pultu po peki ni najboljša izbira za zdravje in se v komercialnem okolju odsvetuje zaradi tveganja za rast bakterij, ki bi lahko ogrozile varnost potrošnikov.
Pomembna zakonodaja in predpisi
Pri pripravi in prodaji živil, vključno s palačinkami, je treba upoštevati številne predpise Evropske unije in nacionalno zakonodajo. Ključni med njimi so:
- Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih higienskih pravil za živila živalskega izvora.
- Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih.
- Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudi.
- Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah glede obveščanja potrošnikov o odsotnosti glutena ali zmanjšani vsebnosti glutena v živilih.
- Uredba 1169/2011/EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki določa obvezno označevanje alergenov.
Besedila navedenih uredb veljajo za Evropski gospodarski prostor (EGP).
tags: #peka #palacink #zakonodaja